prosilec - Komunalno podjetje Velenje d.o.o.

POVZETEK:

Organ je prosilki v delu zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov organov upravljanja zaradi varstva notranjega delovanja organa in osebnih podatkov. Prosilka je v pritožbi vztrajala na dostopu do vsebine zapisnikov, ki se nanaša na ceno toplotne energije in preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varstva notranjega delovanja ni podana pri vseh zahtevanih podatkih, ampak samo pri manjšem obsegu teh. In ker je pri slednjih dostop presojal še z vidika določb drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je ugotovil, da so prav tako javno dostopni. IP je tako pritožbi prosilke ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-349/2024/7

Datum: 22. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 8. 2024, zoper odločbo KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE Izvajanje komunalnih dejavnosti, d.o.o., Koroška cesta 37B, 3320 Velenje (v nadaljevanju: organ), z dne 14. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 19. 8. 2024 se ugodi. Odločba KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE Izvajanje komunalnih dejavnosti, d.o.o., z dne 14. 8. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki še naslednje podatke:

Zapisniki sej Sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje d.o.o.

-       Zapisnik 1. redne seje z dne 30. 1. 2019:

• besedilo drugega odstavka K 3. točki na 3. strani za besedilom »… energijo v letu 2019.« do konca odstavka;

• besedilo četrtega odstavka K 3. točki, ki se nadaljuje na 4. strani, od besedila »V primeru, da bi subvencionirali …« do konca odstavka (do Sklepa št. 3), razen podatka o nazivu družbe, ki ni v državni lasti;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 27. 2. 2019:

• besedilo zadnjega stavka drugega odstavka K 1. točki, pod Sklepom št. 1, za besedilom »… izračunan cena TE.«;

• besedilo prvega odstavka K 4. točki od besedila »… TE za KPV višji.« do konca odstavka;

• besedilo drugega odstavka K 4. točki, razen podatka o imenu in priimku zaposlene pri organu;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 12. 6. 2019:

• besedilo zadnjega stavka v drugem odstavku K 2. točki;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 7. 8. 2019:

• besedilo K 2. točki do Sklepa št. 2;

• besedilo prvega in drugega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 23. 9. 2019:

• besedilo K 3. točki od besedila »… kuponov za proizvodnjo toplote.« do konca odstavka;

• besedilo drugega odstavka K 4. točki pred Sklepom št. 4;

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 14. 10. 2019:

• besedilo K 3. točki;

• besedilo zadnjega stavka K 4. točki na 3. strani;

-       Zapisnik 8. redne seje z dne 21. 10. 2019:

• besedilo K 3. točki;

-       Zapisnik 9. redne seje z dne 21. 11. 2019:

• besedilo zadnjih dveh stavkov v tretjem odstavku K 3. točki za besedilom »… na vodnih dejavnostih«;

• besedilo K 4. točki do Sklepa št. 4;

-       Zapisnik 10. redne seje z dne 4. 12. 2019:

• besedilo K 3. točki;

-       Zapisnik 11. redne seje z dne 29. 1. 2020:

• besedilo K 3. točki;

-       Zapisnik 12. redne seje z dne 17. 4. 2020:

• besedilo K 8. točki od začetka odstavka do besedila »Tudi na Vlado RS …«;

-       Zapisnik 13. redne seje z dne 19. 5. 2020:

• besedilo v prvem odstavku K 3. točki med besedilom »… nemoteno in zanesljivo.« in »V nadaljevanju predstavi podatke.«;

• besedilo prvega odstavka K 5. točki do besedila »Kljub temu pa bi TEŠ …«;

-       Zapisnik 14. redne seje z dne 3. 9. 2020:

• besedilo prvega odstavka K 6. točki;

-       Zapisnik 15. redne seje z dne 3. 9. 2020:

• besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka K 5. točki, razen podatkov o nazivu družbe v tretjem odstavku (v oklepajih);

-       Zapisnik konstitutivne seje z dne 24. 11. 2020:

• besedilo zadnjih dveh stavkov v prvem odstavku K 6. točki za besedilom »… še nekaj brezplačnih kuponov.«;

• besedilo petega odstavka K 6. točki za besedilom »… pripraviti rebalans PP 2021.«;

-       Zapisnik 1. redne seje z dne 17. 12. 2020:

• besedilo tretjega odstavka K 2. točki od besedila »Težavo za dejavnost oskrbe …« do konca odstavka na 2. strani zgoraj;

• besedilo drugega odstavka K 6. točki;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 27. 1. 2021:

• besedilo tretjega odstavka K 2. točki od besedila »Glede cene toplotne energije …« do konca odstavka;

• besedilo tretjega odstavka K 3. točki od besedila »… člane SU seznani …« do konca odstavka;

-       Zapisnik 3. redne seje z dne 4. 3. 2021:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki od začetka odstavka do besedila »Člani razpravljajo.«, razen stavka, ki se začne z besedilom »Za ponazoritev …« ter od besedila »… z drugim virom toplote.« do konca odstavka;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 21. 4. 2021:

• besedilo zadnjega odstavka K 5. točki, razen stavka, ki se začne z besedilom »Na vprašanje župana …«;

• besedilo drugega odstavka K 8. točki, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku zaposlene pri organu;

• besedilo tretjega odstavka K 8. točki, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku fizične osebe na začetku odstavka;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 28. 5. 2021:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki;

• besedilo drugega odstavka K 4. točki za besedilom »… aktivnosti za zeleno preobrazbo.«;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 28. 6. 2021:

• besedilo K 3. točki od začetka odstavka do besedila »Glede na potek dogodkov …«;

• besedilo K 5. točki do besedila »Sprejeto je stališče …«.

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 20. 7. 2021:

• besedilo K 2. točki za besedilom »… sklenjene v korist TEŠ.«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu;

-       Zapisnik 8. redne seje z dne 17. 8. 2021:

• besedilo K 3. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

-       Zapisnik 9. redne seje z dne 16. 9. 2021:

• besedilo stavka K 7. točki za besedilom »… - elektrodnima kotloma.«;

• besedilo K 7. točki za besedilom »… do vključno ponedeljka, 8. 11. 2021.«, pa do konca besedila k tej točki do Sklepa št. 7;

• besedilo petega odstavka K 8. točki;

-       Zapisnik 10. redne seje z dne 1. 10. 2021:

• besedilo zadnjega stavka prvega odstavka K 4. točki;

• besedilo drugega odstavka K 4. točki, razen podatkov o imenu in priimku fizične osebe na koncu drugega odstavka;

• besedilo četrtega odstavka K 4. točki

-       Zapisnik 11. redne seje z dne 16. 11. 2021:

• besedilo zadnjega odstavka K 2. točki;

-       Zapisnik 12. redne seje z dne 16. 12. 2021:

• besedilo drugega odstavka K 2. točki do Sklepa št. 2;

• besedilo drugega odstavka K 3. točki od besedila »Župan … vpraša …«, do konca odstavka;

• besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka K 5. točki;

-       Zapisnik 14. redne seje z dne 28. 1. 2022:

• besedilo petega odstavka K 4. točki od besedila »Župan … oceni poslovanje …« do Sklepa št. 4, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu;

• besedilo K 7. točki za besedilom »… OVE virov in VN kotla.« do konca točke, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 15. redne seje z dne 29. 3. 2022:

• besedilo prvega in drugega odstavka K 5. točki za besedilom »… projektne dokumentacije.«, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

• besedilo K 6. točki od besedila »Dogovorijo se …« do konca odstavka;

-       Zapisnik 16. redne seje z dne 21. 4. 2022:

• besedilo prvega odstavka K 8. točki;

• besedilo tretjega odstavka K 8. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo K 9. točki za besedilom »… za Zeleno transformacijo.« do konca odstavka;

-       Zapisnik 18. redne seje z dne 23. 6. 2022:

• besedilo prvega stavka K 5. točki;            

• besedilo drugega odstavka K 5. točki za besedilom »… znašala 43,88084 €/MWh.«, razen podatka o priimku zaposlene pri organu;

• besedilo K 8. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;                                             

-       Zapisnik 19. redne seje z dne 15. 7. 2022:

• besedilo K 2. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu, do Sklepa št. 2;                      

-       Zapisnik 20. redne seje z dne 31. 8. 2022:

• besedilo K 5. točki za besedilom »… potrjena na prejšnji seji.«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu, do konca točke;

-       Zapisnik 21. redne seje z dne 30. 9. 2022:

• besedilo K 4. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu;  

-       Zapisnik 22. redne seje z dne 24. 10. 2022:

• besedilo osmega odstavka K 3. točki, 4. stran zgoraj, od besedila »… pove, da bi bil …« do konca odstavka, razen podatkov o nazivu družbe, ki ni v državni lasti;         

• besedilo K 4. točki za besedilom »… seznanjeni v Šaleški dolini«, vse do konca točke oziroma Sklepa št. 4, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 23. redne seje z dne 5. 12. 2022:

• besedilo K 4. točki do konca točke, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu,;

-       Zapisnik 24. redne seje z dne 16. 12. 2022:

• besedilo zadnjega odstavka k 2. točki;

• besedilo K 4. točki na 4. strani zgoraj do Sklepa št. 4, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo K 5. točki do začetka zadnjega odstavka »Župan občine …«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 1. oziroma konstitutivne seje z dne 27. 1. 2023:

• besedilo K 5. točki do Sklepa št. 5, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo K 7. točki za besedilom »… kot projektni del - …« do Sklepa št. 7;

• besedilo K 8. točki do Sklepa št. 8;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 20. 3. 2023:

• besedilo prvega odstavka K 3. točki med besedilom »… ki znaša -847.591 € …« in »Vladna uredba …« ter zadnji stavek k tej točki;

• besedilo četrtega odstavka K 3. točki;

• besedilo K 7. točki med besedilom »… projektiranja in izvedbo.« in »Na vrhu projektnega sveta …«, od »Člani SU se ….« do konca drugega odstavka ter »… ta toplotne postaje (TP)«; do Sklepa št. 7;

-       Zapisnik 3. redne seje z dne 15. 5. 2023:

• besedilo K 5. točki, med besedilom »…. poteka projektiranje, …« do »Prvi paket …«,  med »… poslan na MOV.« do »V pregledu je tudi …« ter od »… Akcijski načrt …« do konca točke, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 23. 6. 2023:

• besedilo stavka v prvem odstavku K 2. točki med besediloma »… v lanskem letu.« in »Poslovni rezultat …«;

• besedilo K 9. točki od besedila »do končnega načrta …« do Sklepa št. 9, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 31. 8. 2023:

• besedilo K 4. točki do Sklepa št. 4, razen podatkov o imenih in priimkih zaposlenih pri organu ter njihovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 4. 10. 2023:

• besedilo K 2. točki, na 2. strani zgoraj, od besedila »… poroča članom SU …« do »od vkalkulirane.«;

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 17. 11. 2023:

• besedilo drugega odstavka K 3. točki;

-       Zapisnik 8. redne seje z dne 14. 12. 2023:

• besedilo četrtega odstavka K 2. točki od drugega stavka do konca odstavka;

• besedilo K 5. točki med besedilom »… in služnosti« in »Na segmentu prenove«, med »… 90 % dokumentacije,…« in »Z obema pristojnima ....« ter med »… z vsemi aktivnostmi.« do Sklepa št. 5;

-       Zapisnik 9. redne seje z dne 10. 1. 2024:

• besedilo K 3. točki od besedila »… na poslovni izid.«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo K 4. točki, med besedilom »za tri odseke …« do »Medtem pospešeno …« ter med »… ogrevanje Šaleške doline.« do konca predzadnjega odstavka do Sklepa št. 3, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu ter o imenu in priimku fizične osebe v prvi vrstici na 4. strani;

-       Zapisnik 10. redne seje z dne 29. 1. 2024:

• besedilo začetka prvega odstavka K 3. točki do besedila »V naslednji preglednici«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo K 3. točki od besedila »«Primerjava gibanja variabilnega dela …« do Sklepa št. 3, razen podatkov o priimku zaposlene pri organu;

• besedilo K 4. točki, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

Zapisniki sej Skupščine

-       Zapisnik konstitutivne seje z dne 30. 1. 2019:

• besedilo drugega odstavka K 4. točki med besedilom »Če bi bila uveljavljena ...« do konca odstavka;

• besedilo zadnjega tretjega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 1. redne seje z dne 27. 2. 2019:

• besedilo tretjega odstavka K 2. točki, na 2. strani zgoraj, od začetka do besedila »… pove …« ter med »… odjem subvencije ni.« do konca odstavka;

• besedilo četrtega odstavka K 2. točki;

• besedilo K 4. točki;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 18. 4. 2019:

• besedilo zadnjega tretjega odstavka K 5. točki od besedila »… teh dvigov ni bilo.« do konca odstavka;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 27. 8. 2019:

• besedilo prvega in drugega odstavka K 6. točki;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 14. 11. 2019:

• besedilo zadnjega odstavka K 3. točki, razen podatka o imenu in priimku zaposlene pri organu;

• besedilo prvega odstavka K 4. točki od začetka odstavka do »… vpraša …«, od besedila »poslalo svoje predloge.« do »Ta sredstva prejme RS …« in od »… iz Eko sklada.« do konca odstavka;

• besedili drugega in tretjega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 4. 12. 2019:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 29. 1. 2020:

• besedilo K 3. točki od začetka odstavka do besedila »Člani razpravljajo.«;

-       Zapisnik 8. redne seje z dne 17. 4. 2020:

• besedilo petega odstavka K 3. točki, ki se začne z besedilom »… se zahvali« …« do besedila »na industrijskem odjemu …«;

• besedilo prvega odstavka K 7. točki;

-       Zapisnik 9. redne seje z dne 24. 6. 2020:

• besedilo drugega odstavka K 2. točki od besedila »… na seji seznanil NS.« in do konca  odstavka;

-       Zapisnik 10. redne seje z dne 9. 9. 2020:

• besedilo četrtega odstavka K 5. točki od besedila »…. člane seznani …« do konca odstavka;

-       Zapisnik konstitutivne seje z dne 12. 11. 2020:

• besedilo zadnjega stavka četrtega odstavka K 4. točki, za besedilom »… cene za dobavljeno toploto.«;

• besedilo četrtega odstavka K 5. točki;

• besedilo petega odstavka K 5. točki med besedilom »… na 40% te cene.« in »… se strinja,…« in zadnjega stavka tega odstavka za besedilom »emisijskih kuponov.«;

-       Zapisnik 1. redne seje z dne 17. 12. 2020:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 27. 1. 2021:

• besedilo petega odstavka K 2. točki (prvi odstavek na 2. strani);

-       Zapisnik 3. redne seje z dne 21. 4. 2021:

• besedilo drugega odstavka K 2. točki;

• besedilo prvega odstavka K 7. točki;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 16. 9. 2021:

• besedilo K 7. točki med besedilom »… , Podnebni sklad).« in »Člani razpravljajo.«;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 15. 11. 2021:

• besedilo drugega odstavka K 4. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 13. 12. 2021:

• besedilo prvega odstavka K 5. točki;

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 28. 1. 2022:

• besedilo četrtega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 8. redne seje z dne 21. 4. 2022:

• besedilo K 7. točki od začetka odstavka do besedila »Vlada RS je podjetjem …«;

• besedilo prvega odstavka K 8. točki;

-       Zapisnik 9. redne seje z dne 23. 6. 2022:

• besedilo prvega in drugega stavka K 4. točki, torej do besedila «Na podlagi tega …«;

• besedilo prvega odstavka K 4. točki od besedila »… stroškov emisijskih kuponov.« do konca odstavka, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu ter njenem delovnem mestu;

• besedilo drugega odstavka K 4. točki;

• besedilo tretjega odstavka K 5. točki;

-       Zapisnik 10. redne seje z dne 31. 8. 2022:

• besedilo prvega in drugega stavka K 4. točki od besedila »… in tehnične rešitve prave.«, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 1. redne seje z dne 27. 1. 2023:

• besedilo zadnjega odstavka K 4. točki, razen podatka o imenu in priimku zaposlene pri organu;

• besedilo K 5. točki za besedilom »… kot projektni del -…«;

• besedilo K 6. točki za besedilom »… najkasneje do 7. 2. 2023.«;

-       Zapisnik 2. redne seje z dne 20. 3. 2023:

• besedilo prvega odstavka K 3. točki med besediloma », ki znaša -847.591 € …« in »Vladna uredba …« ter med »… izguba narašča.« do konca odstavka;

• besedilo prvega odstavka K 6. točki med besedilom »… in izvedbo« in »Na vrhu projektnega sveta …« ter od »Člani SU ...« do konca odstavka;

• besedilo drugega odstavka K 6. točki za besedilom »… za toplotne postaje (TP).« do konca odstavka;

-       Zapisnik 3. redne seje z dne 15. 5. 2023:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki med besedilom »… poteka projektiranje, ...« in »Prvi paketi...«, med »… poslan na MOV« in »Pripravljajo projektne naloge …« ter »… tudi za CČN« do konca odstavka;

• besedili drugega in tretjega odstavka K 4. točki, razen podatkov o priimku zaposlene pri organu;

-       Zapisnik 4. redne seje z dne 22. 6. 2023:

• besedilo prvega odstavka K 7. točki za besedilom »… do končnega načrta …« in do konca odstavka, razen podatkov o priimku zaposlenega pri organu;

• besedilo zadnjega odstavka K 7. točki, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 5. redne seje z dne 31. 8. 2023:

• besedilo prvega odstavka K 4. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

• besedilo zadnjega stavka drugega odstavka K 4. točki;

-       Zapisnik 6. redne seje z dne 17. 11. 2023:

• besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka K 5. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

• besedilo zadnjega odstavka K 5. točki, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 7. redne seje z dne 12. 12. 2023:

• besedilo K 4. točki med besedilom »… soglasja in služnosti,« in »Na segmentu …«, med »…90% dokumentacija,« in »Z obema pristojnima …«, ter med »… z vsemi aktivnostmi.« do konca besedila;

Zapisniki sej Nadzornega sveta

-       Zapisnik 12. redne seje Nadzornega sveta z dne 29. 1. 2019:

• besedilo drugega odstavka k točki Ad2 na 2. strani od besedila »… predstavi časovnico …« do konca odstavka;

• besedilo točke Ad/3;

-       Zapisnik 13. redne seje Nadzornega sveta z dne 26. 2. 2019:

• besedilo točke Ad/4;

-       Zapisnik 14. redne seje Nadzornega sveta z dne 16. 4. 2019:

• besedilo prvih dveh odstavkov točke Ad/5;

-       Zapisnik 15. redne seje Nadzornega sveta z dne 11. 6. 2019:

• besedilo drugega odstavka točk Ad/2 in 3;

-       Zapisnik 17. redne seje Nadzornega sveta z dne 12. 11. 2019:

• besedilo zadnjega odstavka točke Ad/2 na 2. strani od besedila »Ta prihranek …« in do konca odstavka;

-       Zapisnik 18. redne seje Nadzornega sveta z dne 3. 12. 2019:

• besedilo zadnjega odstavka točke Ad/3 od besedila »Direktor …« in do konca odstavka;

-       Zapisnik 19. redne seje Nadzornega sveta z dne 28. 1. 2020:

• besedilo zadnjega odstavka točke Ad/2 od besedila »Ravno danes pa smo …« in do konca odstavka;

-       Zapisnik 20. redne seje Nadzornega sveta z dne 16. 4. 2020:

• besedilo 4. točke k Ad/2 in Ad/3;

-       Zapisnik 21. redne seje Nadzornega sveta z dne 23. 6. 2020:

• besedilo med »… se bo pokrila izguba.« in » … toplotne črpalke.« k točki Ad/3 na 3. strani (spodaj);

-       Zapisnik 22. redne seje Nadzornega sveta z dne 1. 9. 2020:

• besedilo odstavka k točki Ad/5 na 3. strani zgoraj, pod Sklepom 5.1., od besedila »Kar se tiče plana 2021, …« in do konca odstavka;

• besedilo odstavka k točki Ad/5 na 3. strani spodaj od besedila »Predstavitev študije …« do »… sami proizvajali«;

-       Zapisnik 23. redne seje Nadzornega sveta z dne 10. 11. 2020:

• besedilo prvega odstavka k točki Ad/4 od začetka odstavka do »S 1. 1. 2021 se uvede …«;

• besedilo drugega, četrtega in petega odstavka k točki Ad/5;

-       Zapisnik 24. redne seje Nadzornega sveta z dne 15. 11. 2020:

• besedilo prvega in drugega odstavka k točki Ad/5;

-       Zapisnik 25. redne seje Nadzornega sveta z dne 26. 1. 2021:

• besedilo osmega (»… člane NS seznani …«  in devetega odstavka k točki Ad/3;

-       Zapisnik 26. redne seje Nadzornega sveta z dne 20. 4. 2021:

• besedilo tretjega odstavka k točki Ad/6, ki se začne z besedilom »Direktor … v zvezi …« do konca odstavka;

-       Zapisnik 27. redne seje Nadzornega sveta z dne 18. 5. 2021:

• besedilo tretjega odstavka k točki Ad/2 med »Neuradna napoved …« in »… ta problematika«;

-       Zapisnik 1. redne (konstitutivne) seje Nadzornega sveta z dne 13. 7. 2021:

• besedilo drugega in tretjega odstavka k točki Ad/3«;

-       Zapisnik 5. redne seje Nadzornega sveta z dne 7. 12. 2021:

• besedilo petega odstavka k točki Ad/3 od »Direktor … pove …« do konca odstavka;

-       Zapisnik 7. redne seje Nadzornega sveta z dne 8. 3. 2022:

• besedilo tretjega odstavka k točki Ad/2;

• besedilo prvega odstavka k točki Ad/4 do besedila »Očitno je,…«;

• besedilo k točki Ad/4 od besedila »… povpraša …« do sprejetega sklepa;

-       Zapisnik 8. redne seje Nadzornega sveta z dne 19. 4. 2022:

• besedilo prvega odstavka k točki Ad/4;

• besedilo k točki Ad/6;

-       Zapisnik 9. redne seje Nadzornega sveta z dne 21. 6. 2022:

• besedilo prvega odstavka k točki Ad/5 od začetka odstavka do besedila »… kot to napovedujejo Vlada RS ipd..«, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu na začetku odstavka;

• besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka k točki Ad/6;

-       Zapisnik 10. redne seje Nadzornega sveta z dne 30. 8. 2022:

• besedilo k točki Ad/5, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 11. redne seje Nadzornega sveta z dne 24. 1. 2023:

• besedilo četrtega in petega odstavka k točki Ad/3;

• besedilo k točki Ad/5, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 12. redne seje Nadzornega sveta z dne 15. 3. 2023:

• besedilo četrtega odstavka k točki Ad/3;

• besedilo k točki Ad/6, do sklepa 6.1., razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 13. redne seje Nadzornega sveta z dne 9. 5. 2023:

• besedilo k točki Ad/4, na način, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 14. redne seje Nadzornega sveta z dne 20. 6. 2023:

• besedilo k točki Ad/6, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

-       Zapisnik 15. redne seje Nadzornega sveta z dne 29. 8. 2023:

• besedilo prvega odstavka k točki Ad/4, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu ter njegovem delovnem mestu;

• besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka k točki Ad/4 od besedila »Za manjši OVE vir …«, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 16. redne seje Nadzornega sveta z dne 14. 11. 2023:

• besedilo k točki Ad/5 od besedila »… naj bi bil dokončan.« do sklepa 5.1., razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

-       Zapisnik 17. redne seje Nadzornega sveta z dne 12. 12. 2023:

• besedilo k točki Ad/5 od besedila »vročevodov zaključeno, …« do konca besedila te točke;

-       Zapisnik 18. redne seje Nadzornega sveta z dne 25. 1. 2024:

• besedilo k točki Ad/3 od besedila »… komuniciral z javnostjo.« do besedila »… opozori …«;

• besedilo k točki Ad/4 od besedila »… vrednosti investicij …«, razen podatka o priimku zaposlenega pri organu;

Zapisniki skupnih sej Sveta ustanoviteljev, Skupščine in Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o.:

-       Zapisnik 1. skupne seje z dne 28. 6. 2019:

• besedilo prvega odstavka K 1. točki od besedila »Na podlagi dopisa« do konca odstavka na 2. strani;

• besedilo tretjega odstavka K 1. točki od besedila »Besedo preda …« do besedila »… ,ne bomo dosegli«, razen podatkov o imenih in priimkih zaposlenega pri organu in družbi Esotech;

• besedilo tretjega odstavka K 1. točki od besedila »Župan … pove …« do besedila »Kot je povedal …«;

• besedilo tretjega odstavka K 1. točki za besedilom «… rudarskih regij.« do konca odstavka, razen podatkov o imenih in priimkih zaposlenega pri organu in družbi Esotech;

-       Zapisnik 2. skupne seje z dne 29. 9. 2020:

• drugi in tretji stavek prvega odstavka K 1. točki, razen podatkov o imenih in priimkih fizičnih oseb iz družbe Esotech;

• besedilo tretjega odstavka K 1. točki za besedilom »… odpre razpravo.«;

• besedilo četrtega in petega odstavka K 1. točki;

• besedilo zadnjega stavka šestega odstavka K 1. točki;

• besedilo za besedilom »… delovanje premogovnika« v sedmem odstavku do konca besedila K 1. točki, razen podatkov o imenu in priimku predstavnika izdelovalca študije in zaposlenega pri organu;

• besedilo osmega, devetega in desetega odstavka K 1. točki, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu;

• besedilo prvega odstavka K 2. točki;

-       Zapisnik 1. skupne seje z dne 7. 4. 2023:

• besedilo desetega odstavka K 4. točki, ki se začne na 4. strani, razen podatkov o imenu in priimku zaposlene pri organu;

• besedilo prvega odstavka K 6. točki med besedilom »… še ekipa na MOV« in »S potrditvijo …« ter za besedilom »… že predstavljeno.« do konca odstavka;

• besedilo zadnjega odstavka K 6. točki, razen podatkov o priimku zaposlene pri organu;

• besedilo tretjega odstavka K 6. točki, pod Sklep št. 6, za besedilom »… od 1. 1. 2021).«, do konca odstavka;

• besedilo četrtega odstavka K 6. točki za besedilom »… v MOV in OŠ.« do besedila »V Uradu za okolje …«, za besedilom »… elektro priključke.« do »S strani PE EN …« in od besedila »… za postavitev ITPP« do konca odstavka;

• besedilo K 6. točki na zadnji 7. strani, razen podatkov o imenu in priimku zaposlenega pri organu in fizične osebe za besedilom »v lasti«, do K točki. 7.«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 29. 5. 2024 od organa zahtevala posredovanje zapisnikov sej Sveta ustanoviteljev organa, Skupščine organa in Nadzornega sveta organa, vse od 1. 1. 2019 do vložitve zahteve.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 27. 6. 2024, s katero ji je delno ugodil. Odločil je, da se prosilki na elektronski naslov posredujejo potrjeni in podpisani zahtevani zapisniki sej v delu, ki se nanaša na dnevne rede sej in sklepe, pri čemer se zaradi izjeme notranjega delovanja organa izbrišejo oziroma trajno prekrijejo razprave k posamezni točki dnevnega reda in zaradi izjeme varstva osebnih podatkov posamezni osebni podatki.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 5. 7. 2024, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-260/2024/3 z dne 11. 7. 2024 in s katero je odločbo organa odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

(4) Organ je nato o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 14. 8. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero ji je delno ugodil. V ponovnem postopku je tako odločil, da prosilki posreduje zahtevane zapisnike od 1. 1. 2019 do 29. 5. 2024 v delu, ki se nanaša na dnevne rede sej in sklepe ter dele razprav pri posamezni točki dnevnega reda, pri čemer se zaradi izjeme notranjega delovanja organa iz dokumentov delno izbrišejo oziroma trajno prekrijejo razprave k posamezni točki dnevnega reda in zaradi varstva osebnih podatkov izbrišejo, oziroma trajno prekrijejo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V nadaljevanju obrazložitve je organ citiral določbo 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pomen te izjeme. Med drugim je navedel, da iz osrednjega dela zapisnikov izhaja razprava prisotnih na seji, razvidno je tudi, kako je bila posamezna tema obravnavana, kakšne so navedbe, stališča, mnenja in pogledi članov oziroma drugih prisotnih oseb. V tem delu gre za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo oziroma delovanje organa. Informacije, ki jih zapisniki vsebujejo, tako deloma razkrivajo, kakšen je modus operandi notranjega delovanja organov. Iz obravnavanih dokumentov je torej razvidna vsebina obravnavanih zadev, tudi v smislu širše razprave in podrobnih razlogov za sprejete odločitve, ki izkazujejo, kako je organ razmišljal, in presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so prav tako vsebovane v obravnavanih dokumentih. Tako je npr. organ že pri zapisu poročila, ki ga poda poročevalec na seji k posamezni točki dnevnega reda povzel premalo podatkov, da bi zunanji bralec lahko dobil celotno sliko obravnavane teme. Celotna obrazložitev posamezne teme na dnevnem redu je namreč, bodisi razvidna iz priloženega gradiva ali pa iz gradiva že predhodno izvedenih sej, česar v zapisnikih ni izrecno navedeno. Prav tako se poročevalec poslužuje skrajšanih obrazložitev, ker je tema članom organa že znana, zato je posledično zapis k posamezni točki dnevnega reda pomanjkljiv in ne zajema celotne obrazložitve in je lahko, glede na poročanje in zapis, posamezna tema s strani zunanjega opazovalca napačno interpretirana. Prekriti so tudi deli razprav iz zapisnikov, ki razkrivajo plan notranje organizacije dela organa ter strategije in vizije razvoja organa, ki pa še niso dokončne in iz tega vidika še ne morejo biti predstavljene javnosti. Prav tako je v predmetnih zapisnikih prekrita razprava, ki je med člani organov potekala pri posamezni točki dnevnega reda, saj gre za subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo dejstev oziroma odločitev, ampak zaznamujejo proces, ki je vodil do njih. Navedel je tudi, da so razmišljanja način subjektivnega pogleda posameznega člana na določeno tematiko, kar pa ne more imeti narave javnega interesa. Javni interes je skupno izraženo mnenje o določenem vprašanju, ki pa je zapisano v sklepu k posamezni točki dnevnega reda, ki predstavlja javni interes. Organ je tako ugotovil, da je glede obravnavanih zapisnikov sej nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je navedel, da motnje pri delovanju organa predstavlja dejstvo, da interpretacija informacije iz sej v javnosti lahko vodi do njihovega napačnega razumevanja in do pritiska na člane. Razkritje vsebine zapisnikov bi lahko vplivalo na samo razpravo in na nadaljnje sestavljanje zapisnikov, v zapisnike bi se zapisovale zgolj odločitve, podrobni zapisi o razpravi, stališčih in mnenjih posameznih članov pa ne več. Glede na vsebino zapisnikov bi nedvomno nastale motnje pri delovanju organov javnega podjetja in tako organa, če bi se v predmetnih zapisnikih razkrili tisti deli, ki predstavljajo osebne poglede in zaznavanja razpravljajočih, saj gre v tem delu za vsebino, ki je namenjena notranji rabi posameznega organa in je podana na podlagi subjektivnih zaznavanj posameznih članov in drugih udeleženih na seji glede tem, ki so bile uvrščene na dnevni red. Ker predmetna subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo stališč organa in ker tudi ne gre zgolj za izražanje dejstev, ki so preverljiva, pač pa za podajanje mnenj, ki temeljijo na osebnih pogledih in zaznavanjih subjektov glede posameznih obravnavanih tem in nimajo učinka navzven, bi razkritje tega dela razprav znotraj posameznega organa povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zapisniki sej v določenih delih vsebujejo razpravo članov oziroma vabljenih na sejo, ki je v tolikšnem obsegu prepletena s podajanjem osebnih zaznav, pri katerih gre v smislu zgoraj že podane definicije te izjeme za »opinion«. Za kritično in učinkovito delo Sveta ustanoviteljev, Skupščine in Nadzornega sveta pa je pomembno, da člani neobremenjeno, kritično in brez zadržkov izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Če bi bila razprava neposredno javno razvidna iz zapisnikov, bi bila ta okrnjena, ker udeleženci ne bi iskreno in brez zadržkov izražali svojih stališč, s tem pa bi bila okrnjena tudi vsebina razprave. Prav tako po mnenju organa člani Nadzornega sveta niso javni uslužbenci niti javni funkcionarji, zato njihovo delovanje ni javno. Z razkritjem dela zapisnikov, ki vsebujejo razpravo, bi nastale motnje pri delovanju organa, saj bi se s tem pokazal način njegovega notranjega razmišljanja, usklajevanj, potek razprav, ki ne bi odražal sprejetih stališč posameznih udeleženih do obravnavanih tem, pač pa osebne poglede in zaznave sodelujočih, razkritje katerih ne sodi v koncept odprtega delovanja, saj ne gre za mnenja, ki bi bila neposredno vključena v sprejete odločitve organa, pač pa gre za notranji posvetovalni postopek pri organu. Vsak član ima pravico povedati svoje mnenje, ki predstavlja subjektivni pogled posameznega člana, zato ta ne more biti predmet javnega interesa. Iz navedenega razloga je tako po oceni organa izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Te bi se odražale v tem, da bi bilo delo organa zaradi okrnjene razprave slabše. V skladu z navedenim je še dodatno pojasnil, da so ti pisani za interno uporabo in ne z namenom razkrivanja širši javnosti. V tem primeru bi organ zaradi razumevanja posamezno temo obravnaval širše in zajel celotne obrazložitve z zakonskimi podlagami, kar pa ni namen sej in zapisov sej. Interes po razkritju razprav sej organov organa izhaja iz trenutnega nezadovoljstva javnosti s ceno daljinskega ogrevanja v Mestni občini Velenje (v nadaljevanju: MOV) in Občini Šoštanj (v nadaljevanju: OŠ), vendar so bile na to temo s strani organa in obeh občin širši javnosti posredovane vse informacije, tako preko medijev, spletnih omrežjih, brošur in letakov kot tudi neposredno z odgovori na novinarska in vprašanja odjemalcev ter opravljenimi razgovori z župani, zato po mnenju organa v razpravah članov organov, ki izhajajo iz zapisnikov vseh treh organov ni informacij, iz katerih bi lahko širša javnost sklepala na domnevne nepravilnosti v delovanju organa. Posledično to pomeni, da ni izkazanega prevladujočega javnega interesa za dostop do razprav iz posredovanih zapisnikov. Navedel je še, da zahtevani dokumenti obsegajo tudi osebne podatke, ki se nanašajo na zakonite zastopnike družbe ter na zaposlene pri organu, v zavodu ali gospodarski družbi in fizične osebe. V zvezi s tem je izpostavil pojem osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov[1] in ugotovil, da posredovanje predhodno navedenih podatkov prosilki tako ustreza definiciji obdelave osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov pa je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Upoštevaje te pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov je organ tako ugotovil, da ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, ki se nanašajo na ostale prisotne na sejah, katerih zapisniki so predmet zahteve. V konkretnem primeru po oceni organa za razkritje navedenih osebnih podatkov tudi ni javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno, 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) je tako organ odločil o delnem dostopu do zahtevanih zapisnikov.

(5) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 19. 8. 2024. Navedla je, da je IP v odločbi št. 090-260/2024/3 z dne 11. 7. 2024 presodil, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti, vendar ni bilo tako. Meni, da jo je organ znova odpravil s počrnjenimi zapisniki, tokrat je sicer pustil nekaj več stavkov razprav, a še zdaleč ne toliko, da bi človek razumel, kaj so debatirali, pa še z veliko zamudo. Poudarila je, da je organ ponovno zakril vse razprave, ki zadevajo ceno toplotne energije, ki pa je ključna. Prekril ni le debat članov, temveč tudi večji del pojasnil direktorja organa. Vnovič je povsem prekril točke, ki so obravnavale preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, kar je poleg cene toplotne energije ključna tema, ki zadeva širšo javnost. Poudarila je tudi, da so v skladu s sodno prakso informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakor koli povezane z izvajanjem dejavnosti javne službe oziroma kažejo na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Slednje velja tudi za organ. Dejstva, da je organ prekril imena in priimke drugih prisotnih na sejah pa že predhodno ni problematizirala.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je IP, z elektronskim dopisom z dne 4. 9. 2024, posredoval z izpodbijano odločbo in zadevnimi zapisniki. Opredelil se je tudi do pritožbenih navedb. V zvezi z navedbami prosilke, da bi bilo potrebno javnosti razkriti tudi razprave iz zapisnikov vseh treh organov, se ne strinja, ker meni, da se z izjemo notranjega delovanja organa varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa, kot je to navedel že v izpodbijani odločbi. Med drugim je navedel tudi, da je potrjevanje cene toplote točno določen in z zakonom predpisan postopek, ki ga vodi Agencija za energijo. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je tako treba presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Glede na navedeno tako svoje odločitve ni spreminjal. Dodatno je še pojasnil, da so ti pisani za interno uporabo in ne z namenom razkrivanja širši javnosti. Pomembno pa je, da se javnosti dejstva predstavijo celovito ter predvsem, da je seznanjena zgolj o dejstvih in na način, da je čim manjša možnost subjektivne interpretacije. Ob tem se je opredelil še do posameznih faz projekta in izpostavil posamezne svoje aktivnosti v zvezi s projektom in dvigu cen. Organ je tako zaključil, da razmišljanja oziroma subjektivni pogled posameznega člana na določeno tematiko ne more imeti narave javnega interesa. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, česar pa iz vsebine razprav članov Sveta ustanoviteljev, Skupščine in Nadzornega sveta organa ni mogoče sklepati.

(7) Na poziv IP je organ posredoval še zapisnika 1. redne seje Skupščine organa z dne 27. 2. 2019 in 17. redne seje Nadzornega sveta z dne 12. 12. 2023.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa samo v delu, v katerem ji je ta zavrnil dostop do razprav pri posameznih točkah zapisnikov Sveta ustanoviteljev, Skupščine in Nadzornega sveta zaradi varstva notranjega delovanja organa, in sicer glede vsebine, ki se nanaša na ceno toplotne energije in preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Drugi prekriti deli zahtevanih zapisnikov tako niso predmet presoje IP.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(11) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zahtevanih podatkov v zvezi s ceno toplotne energije in preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline zavrnil zaradi varstva izjeme notranjega delovanja.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(12) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

-       specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(13) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri, in sicer vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(14) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.[2]

(15) IP pred presojo obstoja te izjeme poudarja, da izjeme ni mogoče utemeljevati s tem, da bi lahko bila posamezna tema s strani zunanjega opazovalca napačno interpretirana. Organ kot razloge pri tem navaja, da je celotna obrazložitev posamezne teme na dnevnem redu razvidna iz priloženega gradiva ali pa iz gradiva že predhodno izvedenih sej, česar v zapisnikih ni izrecno navedeno, in da se poročevalec poslužuje skrajšanih obrazložitev, ker je tema članom Sveta ustanoviteljev, Skupščine in Nadzornega sveta (v nadaljevanju: člani organov) že znana, zato je posledično zapis k posamezni točki dnevnega reda pomanjkljiv. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, lahko organ ob posredovanju informacij javnega značaja poda dodatna pojasnila, če meni, da bi bila lahko kakšna zadeva napačno interpretirana, ne more pa to biti razlog za zavrnitev dostopa. Poleg tega ni na organu odločitev, da je javnosti zadoščeno že z informacijami, ki jih posreduje. Vsakdo lahko zahteva katere koli informacije javnega značaja, za katere meni, da organ z njimi razpolaga, nadaljnja pa je nato presoja organa in IP, ali organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga in ali so prosto dostopne informacije javnega značaja.

(16) IP je najprej presojal obstoj prvega pogoja izjeme. V zvezi s tem pogojem najprej ugotavlja, da ne držijo navedbe organa v izpodbijani odločbi, da obsegajo zahtevani podatki širšo razpravo. IP namreč ugotavlja, da je povzetek navedb članov organov oziroma njihove razprave zelo skop. Navedeno potrjujejo tudi zapisi pri posameznih točkah, citirano: »Člani razpravljajo.« ali s splošno navedbo »Člani so razpravljali o …«.

(17) IP nadalje ugotavlja, da gre v večjem delu zahtevane vsebine za podajanje posameznih dejstev in okoliščin s strani direktorja organa in posameznih zaposlenih glede oblikovanje cene daljinskega ogrevanja, pa tudi zunanjih posameznikov v zvezi s preobrazbo daljinskega ogrevanja, članom organov, v katerih ustanoviteljice družbe izvršujejo svoje ustanoviteljske pravice. Ugotavlja pa tudi, da so poleg navedb o dejstvih in okoliščinah s strani organa in zunanjih posameznikov povzeta tudi vprašanja posameznih članov v zvezi s posameznimi dejstvi oblikovanja cene in preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. Ugotoviti je torej mogoče, da zahtevani podatki v tem delu ne predstavljajo notranje korespondence med organom in člani in ne interne komunikacije znotraj organa ali občutljivih notranjih navodil oziroma načrtov, ampak določena dejstva in okoliščine glede oblikovanja cen toplotne energije in preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. To velja tudi za odgovore na posamezna konkretna vprašanja članov organov. V zvezi s temi zahtevanimi podatki IP tako zaključuje, da ti podatki ne predstavljajo notranje korespondence med organom in člani in ne interne komunikacije znotraj organa ali občutljivih notranjih navodil oziroma načrtov, ampak samo dejstva in okoliščine glede oblikovanja cen toplotne energije in preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja.

(18) V manjšem obsegu zahtevanih podatkov sicer gre za posamezna stališča in predloge posameznikov in v tem delu IP sledi utemeljitvi organa, da gre za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo oziroma delovanje organa. V tem delu je IP opravil še t. i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa. Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče)[3] je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišč št. XIps 1613/2011-28 izhaja, da motnje – pri delovanju organa – pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa) in ne resno ogroženost. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti. V zvezi s slednjim IP ugotavlja, da bi pri posameznem podanem mnenju oziroma stališču lahko bila podana situacija, ki bi bila za organ morebiti neugodna, vendar je IP nadalje upošteval še določbe drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, do česar pa se organ ni konkretno opredelil, kljub napotilom IP v predhodni odločbi št. 090-260/2024/3 z dne 11. 7. 2024. Ob tem IP poudarja, da se sicer strinja z navedbami organa, da ima vsak član pravico povedati svoje mnenje, ne more pa slediti navedbam organa, da ta iz tega razloga ne more predmet javnega interesa. Člani organov namreč ne nastopajo v vlogi lastnih zasebnih interesov, ampak dejansko opravljajo javno funkcijo, saj delujejo v interesu ustanoviteljic družbe, torej občin, ki delujejo izrazito v javnem interesu. Delovanje članov organa je torej v nasprotju z mnenjem organa predvsem javno. V izrazito javnem interesu pa deluje sicer tudi sama družba, zato je tudi njeno poslovanje podvrženo javnemu nadzoru, še posebej direktorja kot njenega zastopnika. Kot je IP poudaril že v svoji odločbi št. 090-260/2024/3 je poslanstvo organa v oskrbi prebivalcev in industrije s komunalnimi dobrinami ter širjenjem dostopnosti do komunalnih dobrin in storitev z izgradnjo omrežja v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki in delih sosednjih občin.

Poraba javnih sredstev in okoljski podatki

(19) Pri porabi javnih sredstev gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« subjekta nima vpliva, Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je potrebno razlagati širše[4], kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Navedeno nedvomno pomeni, da pojem porabe javnih sredstev v obravnavanem primeru zajema tudi odločitve in postopanja organa, povezana s ceno toplotne energije.

(20) V zvezi z okoljskimi podatki pa je ugotoviti, da ZDIJZ kot absolutno javne podatke ne določa samo podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnih poročil, ampak tudi druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, torej ZVO-2. ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu Aarhuška konvencija. Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena, ki v prvem odstavku 160. člena jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Ugotoviti je, da tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov. IP ob tem posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, po stališču Sodišča Evropske unije treba zavzeti široko razlago in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem, tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje.[6] Nedvomno je treba po oceni IP kot okoljske podatke šteti zahtevane podatke oziroma odločitve, ki se nanašajo na preobrazbo daljinskega sistema v Šaleški dolini. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na odločanje o novih virih energije za toploto, ki bodo obnovljivi in razpršeni, kot so npr. sončne elektrarne, toplarne, male hidroelektrarne in večji vir, biomasa iz odpadnega lesa. Vse to pa predstavlja tudi posege v okolje.

Test javnega interesa

(21) V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

(22) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(23) Upoštevaje dejstvo, da je IP v manjšem delu zahtevanih podatkov sledil ugotovitvam organa glede obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju presojal še, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi varstva notranjega delovanja organa. 

(24) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[7] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

(25) IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje posameznih mnenj oziroma stališč prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani zaradi varstva notranjega delovanja organa, kot sledi.

(26) Odločitev IP temelji na naslednjih ugotovitvah:

-    Bistveno okoliščino predstavlja dejstvo, da je bistvo učinkovitega nadzora v zmanjšanju korupcijskih tveganj, večanju vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja družb, od dejavnosti katerih je odvisno zagotavljanje izvajanja javnih služb. Organ je kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki organ zavezujejo. Namen ustanovitve organa, vpliv in nadzor občin kot ustanoviteljic na poslovanje organa ter naravo primarnih dejavnosti organa nedvomno kažejo na to, da vseh zahtevanih informacij ni mogoče izločiti iz sfere nadzora javnosti, kot sledi. Pri opredelitvi javnega podjetja in s tem organa po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ izhajati iz pridevnika »javno«. Organ izvaja gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so z njo neposredno povezane, kar pomeni, da deluje izrazito v javnem interesu. Opravlja sicer tudi druge dejavnosti, ki ne pomenijo opravljanja gospodarskih javnih služb, so pa pomembne za njeno poslovanje in opravljanje gospodarskih javnih služb ter zagotavljajo boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev in večjo produktivnost delavcev. Za terminom javno podjetje tako ne stoji običajna gospodarska družba, za javna podjetja velja namreč drugačen, to je javnopravni režim, kar pomeni, da mora biti delovanje organa izrazito transparentno. Kot je navedeno je poslanstva organa v oskrbi prebivalcev in industrije s komunalnimi dobrinami ter širjenjem dostopnosti do komunalnih dobrin in storitev z izgradnjo omrežja v Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki in delih sosednjih občin, namen ZDIJZ pa je namreč uresničitev ustavne pravice iz 39. člena Ustave Republike Slovenije, ki v okviru pravice do svobode izražanja določa tudi, da ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja.

-    Kot je poudarilo že Upravno sodišče v sodbi št. IV U 202/2017-19, ki se sicer nanaša na dostop do dokumentov v zvezi z oblikovanjem cene toplotne energije, je javni interes izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Uporabnikom tako ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje informacij, kot je organ odločil v prvi točki izreka izpodbijane odločbe. Močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, pa predstavljajo dodano vrednost tudi za širšo javnost, torej širšo družbeno skupnost, kateri je v interesu transparentno poslovanje tovrstnih družb, ki so v izključni državni lasti, in posledično ustrezno zagotavljanje navedene gospodarske javne službe, ki je v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, s tem tesno povezana. To velja tudi za družbo TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Šoštanj, ki je v posredni državni lasti in katere poslovanje se prav tako omenja v zahtevanih podatkih.

-    Podražitev daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je še vedno predmet javnih razprav oziroma je medijsko precej odmevna. IP v zvezi s tem v nadaljevanju navaja samo nekaj medijskih objav v zvezi s tem:

• https://siol.net/novice/slovenija/nsi-za-razpravo-o-podrazitvi-daljinskega-ogrevanja-v-saleski-dolini-631087

• https://www.velenjcan.si/gospodarstvo/nsi-za-razpravo-o-podrazitvi-daljinskega-ogrevanja-v-saleski-dolini/

• https://www.delo.si/novice/slovenija/v-saleski-dolini-s-februarjem-48-odstotna-podrazitev-daljinskega-ogrevanja

• https://www.sta.si/3287381/nsi-za-razpravo-o-podrazitvi-daljinskega-ogrevanja-v-saleski-dolini

• https://megafon.si/slovenija/komisija-dz-za-revizijo-dolocitve-cene-ogrevanja-v-saleski-dolini/

https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-saleski-dolini-48-odstotna-podrazitev-daljinskega-ogrevanja.html

• https://novitednik.svet24.si/gospodarstvo/31914-saleska-dolina-podrazitve-se-ne-napovedujejo

• https://www.sta.si/3290578/komisija-dz-za-revizijo-dolocitve-cene-ogrevanja-v-saleski-dolini

• https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/15-dni-za-porocilo-kako-je-dolocena-cena-ogrevanja-za-salesko-dolino.html

• https://www.delo.si/lokalno/stajerska/velenjcani-na-nogah-zaradi-ogrevanja

• https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/napovedane-podrazitve-daljinskega-ogrevanja-za-prebivalce-saleske-doline-ne-bo/657717

• https://www.dnevnik.si/1043042618

• https://www.preberi.si/content/view/127785714-V-Saleski-dolini-s-februarjem-48-odstotna-podrazitev-daljinskega-ogrevanja.html

• https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/tes-napovedal-podrazitev-ogrevanja-lokalna-skupnost-pricakuje-pomoc-vlade/655046

• https://1zavse.si/2023-01-30/delo/v-saleski-dolini-s-februarjem-48-odstotna-podrazitev-daljinskega-ogrevanja/705605

• https://www.zurnal24.si/pod-streho/varcna-hisa/ogrevanje-drazje-tudi-do-80-odstotkov- 430867.

-    V tej zvezi je bila opravljena tudi parlamentarna razprava, in sicer na sejah delovnih teles Državnega zbora, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti[8] in Komisije za nadzor javnih financ[9]. Na slednji, ki je bila še nedolgo nazaj, 16. 4. 2024, sta bila sprejeta tudi dva sklepa, in sicer:

»Komisija za nadzor javnih financ poziva TEŠ d. o. o. Komunalno podjetje Velenje in Občino Velenje, da pripravijo natančno poročilo o tem, kako je določena cena toplote iz daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino in ga skupaj z ustreznimi elaborati, ki so podlaga za določitev cene v roku 15 dni posreduje komisiji.

Komisija za nadzor javnih financ v skladu s 25. členom Zakona o Računskem sodišču računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije postopka določitve cene toplote in daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino.«.

-    Predmet zahteve in s tem presoje ne predstavlja nekega izrazito osebnega in poglobljenega osebnega stališča oziroma mnenja.

(27) Ob upoštevanju navedenega tako IP zaključuje, da zahtevani podatki, o dostopu do katerih je odločil v 1. točki izrekate odločbe, predstavljajo prosto dostopne podatke, ker ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za obstoj izjeme notranjega delovanja oziroma so absolutno javi dostopni na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(28) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih ter funkciji oziroma položaju posameznih fizičnih oseb v zahtevanih delih zapisnikov predstavljajo osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(29) IP tako ugotavlja:

-       Niso varovani osebni podatki članov organov, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev.

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku in položaju direktorja organa so torej javni.

(30) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(31) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ 19. člena Uredbe, do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, delno odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(34) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1594/2016-15 z dne 28. 11. 2018 (15. točka obrazložitve).

[3] Npr. Sklep št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011.

[4] Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.

[5] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] Sodba Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na:

curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf.

[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[8] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&type=dt&uid=D24226160501F4A7C1258AD700375F42

[9] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranaSejaDt/!ut/p/z1/jY9NC4JAFEV_iwu3vpcfpe0mAkGLMBNtNqExjYI6Mk4J_fqEVkKJb3cv51x4QCED2uaviueqEm1ej_lK17fAC0kQ-is8hbjB6GI7iRt46Ps2pFPAN88ORntzd4zRwjg2gS7x8c8RXObPAHR-PgDKa1F8XyVtYbkcqGQPJpk0nnKsS6W6fqujjsMwGFwIXjPjLhodfyml6BVkUxK6Jkmy94GlRNM-OsqKyg!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&seja=15%20028.%20Nujna&uid=3BB88528EE2F2A9FC1258AF90025BE74