Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

+ -
Datum: 05.03.2021
Številka: 090-62/2021
Kategorije:

POVZETEK:

Organ je odločil, da se zahteva, ki se nanaša na posredovanje zahtevanih podatkov s področja porabe in stroškov toplote za ogrevanje, zavrne, ker predstavlja, v skladu z 11. točko prvega odstavka v povezavi s 1. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, izjemo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker organ ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru, in ker so navedbe organa pavšalne. IP je namreč ugotovil, da se organ ni opredelil do zahtevanih podatkov z vidika delovnega področja zavezanca po ZDIJZ, da se ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov, ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in se tako tudi ni opredelil do morebitnega delnega dostopa do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov. IP je ugotovil tudi, da se organ ni konkretno opredelil do same izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak je zgolj izpostavil zakonsko določbo. Ugotovil pa je tudi, da bi moral organ jasno ugotoviti, ali se zahteva prosilca sploh nanaša na ponovno uporabo zahtevanih podatkov. Ker organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP, in je s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka, je IP izpodbijano odločbo organa odpravil in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-62/2021/2

Datum: 5. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 2. 2021, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 2. 2. 2021 se ugodi. Odločba Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 12. 2020 zahteval za ponovno uporabo informacij javnega značaja naslednje podatke:

  • vsoto enot porabe dvižnih vodov odjemnega mesta pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto enot porabe dvižnih vodov odjemnega mesto po množenju s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto enot porabe odčitkov delilnikov odjemnega mesta pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto enot porabe odčitkov delilnikov odjemnega mesta po množenju s korekcijskimi faktorji;
  • skupno število odjemnih enot odjemnega mesta, kjer ni bilo odčitkov delilnikov iz objektivnih razlogov;
  • skupno število odjemnih enot odjemnega mesta, kjer ni bilo odčitkov delilnikov iz krivdnih razlogov;
  • skupno število poslovnih prostorov odjemnega mesta;
  • vsoto porabe enot dvižnih vodov odjemne enote pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto porabe enot dvižnih vodov odjemne enote po množenju s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto porabe enot odčitkov delilnikov odjemne enote pred množenjem s korekcijskimi faktorji;
  • vsoto porabe enot odčitkov delilnikov odjemne enote po množenju s korekcijskimi faktorji;
  • porabniški delež (v %) variabilnega dela, izračunan na osnovi ogrevane površine za posamezno odjemno enoto;
  • porabniški delež (v %) variabilnega dela, izračunan na osnovi odčitkov delilnikov za posamezno odjemno enoto;

in sicer za vse odjemne enote naslednjih večstanovanjskih stavb oziroma odjemnih mest toplote:

  • VOLKMERJEVA CESTA 21, 22, 23, 24;
  • KRAIGHERJEVA ULICA 14, 16,18, 20 in ULICA 5. PREKOMORSKE 1,3,5;
  • 25 MAJA 3, 5, 7, 9 in ULICA 5. PREKOMORSKE 11;
  • 25 MAJA 4, 6, 8,10 in ULICA 5. PREKOMORSKE 9;
  • vhod ULICA 5. PREKOMORSKE 5;

za kurilne sezone 1. 10. 2017 – 31. 5. 2018, 1. 10. 2018 – 31. 5. 2019, 1. 10. 2019 – 31. 5. 2020. Za vsako odjemno mesto je zahteval podatke za vse tri kurilne sezone, za vhod ULICA 5. PREKOMORSKE 5 pa še za kurilno sezono 2014 – 2015. Navedel je, da so navedeni številski podatki del množice podatkov za izračun porabe toplote odjemnega mesta in pripadajočih odjemnih enot v posamezni kurilni sezoni - obdobju porabe toplote. Pri tem je poudaril, da so vsi zahtevani podatki samo številski podatki. Glede na to, do ima organ zagotovljeno vso tehnično podporo dobaviteljev računalniške programske opreme, ki jo uporablja na področju distribucije toplote, meni, da organu priprava teh podatkov v obliki, kot je prikazana v prilogi, sploh ne sme povzročati težav. Prepričan je, da lahko organ zahtevane podatke izvozi v oblikah CSV, XML, TXT. Tehničnega problema pri izvozu podatkov po mnenju prosilca tako ni. Prav tako meni, da tudi ni zadržkov z vidika varstva osebnih podatkov. Podatke je tako zahteval v tekstovni - CSV obliki. Vzorec datoteke je zapisal na prilogi. Pojasnil je, da potrebuje zahtevane analitične podatke za nepridobitne namene informiranja ljudi v Mestni občini Ptuj. Želi preveriti točnost izračuna vrednosti na Poročilu o poračunu porabe in stroškov toplote in posledično posredovanje rezultatov tega preverjanja javnosti. Sprašuje se, zakaj ljudje upravičeno dvomijo v pravilnost zneskov, ki jim jih zaračunavajo različne gospodarske družbe v Mestni občini Ptuj, katere izvajajo storitve gospodarske javne službe in zakaj dvomijo v točnost zaračunanega zneska za plačilo vrednosti letne porabe toplote. Po njegovem mnenju med drugimi razlogi tudi zaradi tega, ker na svoji uradni spletni strani kot podlago za obrazložitev Poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v odjemni enoti uporabi organ kot primer poročilo, na katerem se evidentno opazi, da so nekatere vrednosti napačno izračunane in posledično vse nadaljnje vrednosti, pri katerih je osnova za izračun ta napačna številka. Pa tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. V zadnjih letih so mediji objavili številske podatke večmilijonskega oškodovanja ljudi v Mestni občini Ptuj.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 2_IJZ/2021 z dne 21. 1. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Najprej je navedel, da iz ZDIJZ načela prostega dostopa do ponovne uporabe informacij javnega značaja, vendar pa posebej in taksativno navaja izjeme od tega. Organ je tako po preučitvi zahteve, v skladu s 26. členom ZDIJZ odločil, da se zahteva, ki se nanaša na posredovanje zgoraj navedenih podatkov s področja porabe in stroškov toplote za ogrevanje, zavrne, ker predstavlja, v skladu z 11. točko prvega odstavka v povezavi s 1. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, izjemo. V zvezi z izjemo je pojasnil, da lahko podatki, ki jih zahteva prosilec, z namenom ponovne uporabe, povzročijo motnje pri dejavnosti organa. V kolikor bi zahtevane podatke prosilec ponovno uporabil le v skladu s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov toplote v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, pri tem pa ne bi hkrati upošteval sporazumov sklenjenih med organom in etažnimi lastniki predmetnih večstanovanjskih stavb, ki so specifični za vsako odjemno mesto in določajo načine priprave posamičnih obračunov (poračunov, stroškov). Uporabljeni podatki tako ne bi izkazovali dejanskega stanja oziroma ne bi prikazali pravilnih posamičnih obračunov. Informiranje ljudi v Mestni občini Ptuj, torej javna objava na takšen način ponovno uporabljenih podatkov, kot navaja prosilec, bi v javnosti povzročila nepotrebne nesporazume, izkrivljeno sliko načina dela organa, s tem pa motnje pri delu organa. Na podlagi vsega navedenega je organ zahtevo do ponovne uporabe informacije javnega značaja, ki pomeni izjemo po ZDIJZ, zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 2. 2. 2021. Uvodoma je navedel, da je v uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št.:13/06, in sicer v 4. členu Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju Mestne občine Ptuj, zapisano, da mora vsota deležev stroškov porabljene toplote, posameznih odjemalcev na skupnem odjemnem mestu, znašati 100%. V Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli[1] pa je v deveti točki 3. člena zapisano, da vsota porabniških deležev znaša 1. V obeh dokumentih je zapisano enako. Matematična vsota decimalnih števil znaša 100 ali 1. Na številskih podatkih, ki jih je zahteval, želi ta pogoj kontrole in točnosti procenta finančne obremenitve posamezne odjemne enote tudi preizkusiti. Sešteti želi porabniške deleže odjemnih enot posameznega odjemnega mesta (stavb iz njegove zahteve). Rezultat seštevanja za posamezno odjemno mesto mora biti 100%. Temu se je zavezal tudi izvajalec gospodarske javne službe distribucije toplote v Mestni občini Ptuj, torej organ v sporazumih z etažnimi lastniki. Te sporazume namreč organ omenja v svoji zavrnilni odločbi. V odstavku, ki omenja te sporazume, je za zahtevane stavbe neresnična izjava, citirano: »…, ki so specifični za vsako odjemno mesto in ….«. Ti sporazumi niso specifični za vsako odjemno mesto posebej, ampak so identični za vsa odjemna mesta, razlikujejo se samo v naslovih in imenih podpisnikov. Povedano poenostavljeno, za vse stavbe velja samo en sporazum. To med drugim potrjujejo vsebine in sestava posameznih obračunov. Vse trditve v tem označenem odstavku so po mnenju prosilca napačne in zavajajoče. Osnova njegove zahteve je pridobiti številske podatke, jih sešteti, njihova vsota pa mora biti 100 ali 1 (če so deljeni s sto). Tudi v primeru, da ima vsako odjemno mesto svoje zakonitosti računanja deljenja, mora deljenje potekati tako, da je nato rezultat operacije seštevanja posameznih delov celote 100. Navedel je še, da »Obrazložitev poročila o poračunu porabe in stroškov toplote za ogrevanje v posamezni odjemni enoti«[2] vsebuje računsko napako, zaradi katere bi morali biti na novo napravljeni vsi obračuni vseh odjemnih enot tega odjemnega mesta. Upravičen dvom v svoje delo, gospodarske družbe, v večinski ali sto procentni lasti Mestne občine Ptuj, ustvarjajo same. Milijonska oškodovanja ljudi, zavrnilna odločba na katero se pritožuje, evidentne napake v škodo ljudi pri pripravi posamičnih obračunov, ki jih s svojim načinom dela generira organ. Vse to mora biti več kot dovolj za nadvlado javnega interesa.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. SMZ-6/2021 z dne 18. 2. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ in kot gospodarski subjekt v 100% lasti Mestne občine Ptuj po 1.a členu ZDIJZ.

 

Nadalje pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker organ ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru, in ker so navedbe organa pavšalne. Najprej IP ugotavlja, da se organ ni opredelil do zahtevanih podatkov z vidika delovnega področja zavezanca po ZDIJZ. Organ je namreč po ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe (1. člen ZDIJZ) in kot gospodarski subjekt pod prevladujočim vplivom občine (1.a člen ZDIJZ). Nadalje IP ugotavlja, da se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov, ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in se tudi ni opredelil do morebitnega delnega dostopa do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov. Povedano drugače, organ se v ničemer ni opredelil do dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevani podatki. Prav tako se organ ni konkretno opredelil do same izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak je zgolj izpostavil zakonsko določbo, in pavšalno navedel, da bi lahko bili zahtevani podatki v javnosti razumljeni napačno, če prosilec ne bi upošteval sporazumov, sklenjenih med organom in etažnimi lastniki predmetnih večstanovanjskih stavb. IP ugotavlja tudi, da bi moral organ jasno ugotoviti, ali se zahteva prosilca sploh nanaša na ponovno uporabo zahtevanih podatkov. Iz navedb prosilca namreč izhaja, da bi želel preveriti točnost podatkov in o tem informirati javnost. Bistvo ponovne uporabe pa je analiza, predelava in ponovno uporaba informacij javnega značaja, torej iz njih ustvariti nekaj novega. Povedano drugače, bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, takšen namen pa iz navedb prosilca po oceni IP ne izhaja. Organ bi moral skladno s 7. členom ZUP v povezavi z 18. členom ZDIJZ vsak dvom odpraviti s pozivom za dopolnitev in prosilcu pri tem nuditi tudi ustrezno pomoč. Tega pa organ tekom ugotovitvenega postopka na prvi stopnji ni storil.

 

Organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP. Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.[3]

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej izvesti celovit ugotovitveni postopek. Organ mora tako prvenstveno ugotoviti, ali gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali za zahtevo za ponovno uporabo informacije javnega značaja, nato pa mora preveriti še, ali ima zahteva vse obvezne sestavine, ki jih določajo prvi in drugi oziroma četrti odstavek 17. člena ZDIJZ. Če katera od obveznih vsebin zahteve manjka, bo moral organ skladno z 18. členom ZDIJZ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, dopolni. Pri tem je organ dolžan prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Nadalje se mora organ jasno opredeliti do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru in določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, upoštevaje predmet zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da se mora organ do zahtevanih podatkov opredeliti z vidika obstoja informacije javnega značaja, torej ali z njimi razpolaga v materializirani obliki in, ali sodijo v delovno področje organa, upoštevaje določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ oziroma 4.a člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da je pri opredelitvi določenega podatka za informacijo javnega značaja izvajalca javne službe odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Iz sodne prakse izhaja, da mora biti vzpostavljena povezava med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil. Podrobneje se je do delovnega področja organa kot izvajalca javne službe IP opredelil že v svojih odločbah št. 090-85/2020 z dne 29. 6. 2020 in št. 090-86/2020 z dne 30. 6. 2020, v katerih je odločal o dostopu do zahtevanih dokumentov organa kot izvajalca javne službe. Organ mora nadalje zahtevane dokumente oziroma podatke presoditi tudi z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[4] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). 

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije … in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V primeru, da bo organ odločil o prostem dostopu do zahtevanih podatkov, v celoti ali v delu, mora v izreku navesti tudi obliko, v kateri bodo prosilcu posredovane zahtevane informacije javnega značaja, in odločiti o stroških postopka. Ob tem IP pripominja, da načini seznanitve prosilca izhajajo iz določb drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 17. ZDIJZ (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Organ nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.[5] Ob tem IP pripominja (glede na to, da je prosilec zahteval posredovanje podatkov na njegov e-naslov), da posredovanje zahtevane informacije v elektronski obliki nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

 

V zvezi z izjemo notranjega delovanja organa, ki jo je izpostavil organ, IP poudarja, da se s to izjemo varuje »notranji proces razmišljanja organa«, in ne razna dejstva ali številčni podatki. Varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Namen te izjeme je torej varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.[6]

 

Glede ponovne uporabe informacije javnega značaja pa IP navaja, da pojem določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ, in pomeni, da fizične ali pravne osebe uporabijo informacije za pridobitne ali nepridobitne namene. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni pridobivanje, običajno večje količine, informacij z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih, običajno na odplačen način (čeprav to ni pogoj), nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Koncept ponovne uporabe se torej kaže kot način, da zasebni sektor na podlagi pridobljenih informacij ponudi nekaj več kot javni sektor, ki z informacijami razpolaga zgolj za prvotni namen, tj. za izvrševanje svojih pristojnosti oziroma za opravljanje javnih nalog. Kot že navedeno, pri obravnavani zahtevi prosilca je težko reči, da je bila vložena z namenom pridobiti informacije za ponovno uporabo. To se namreč največkrat kaže v tem, da prosilec npr. želi stalen dostop, ki ga mora organ ažurno obnavljati z novonastalimi informacijami oziroma da želi obstoječo zbirko ciklično dopolnjevati z novimi podatki, česar pa iz predmetne zahteve prosilca ni razvidno.[7] Kako odločiti o zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja izhaja tudi iz spletnih strani IP.[8]

 

IP izpostavlja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in če jih, ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (točka 1 izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[9] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Uradni list RS, št.:82/2015.

[2] http://www.js-ptuj.si/obrazlozitev-energetika

[3] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu.

[4] Uradni list RS, št. 24/16.

[5] Tako tudi npr. odločbi IP št. 090-286/2016 z dne 17. 1. 2017 in št. 090-74/2019 z dne 21. 5. 2019.

[6] Tudi Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

[7] Tako tudi odločbe IP, npr. odločbi št. 090-135/2020 z dne 12. 10. 2020 in št. 090-177/2020 z dne 23. 10. 2020.

[8] https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/ijz-pri-organih/kako-odlociti-o-zahtevi/

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in189/20 - ZFRO.