Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 09.03.2021
Številka: 090-25/2021
Kategorije:

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal zavrnilno odločbo organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij iz razloga zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da zahteva prosilca vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih tam konkretno navedenih posameznikov, ki so kot take žaljive in nespoštljive. Posledično je IP zaključil, da je zahteva prosilca šikanozna in da je organ postopal pravilno s tem, ko jo je zaradi zlorabe zavrnil.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-25/2021/2

Datum: 9. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljnjem besedilu IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 26. 1. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-36/2019-201 z dne 22. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-36/2019-201 z dne 22. 1. 2021 se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 4. 1. 2021 (zahteva z dne 26. 12. 2020) vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navaja, da kot je razumeti zavrnilno odločbo organa št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019 (op.a. dokaz v sodni farsi Upravnega sodišča, ko RS toži RS! NORO!) je uradna oseba organa pretehtala, ali bi razkritje informacije/dokumenta organa št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 škodovalo z dokončno! pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 končanemu postopku, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani vodilo pod opr. št. P 2479/2013. Prosilec dalje navaja, da v kontekstu ZDIJZ vljudno prosi, da ga organ opremi s fco izvedenega škodnega testa, na podlagi katerega je uradna oseba pretehtala, ali bi razkritje zgoraj navedenega dokumenta škodovalo končanemu postopku, ki ga je pro/udbovsko skorumpirana tov. ………praktično 6 let vodila pod opr. št. P 2479/2013 v povsem nepotrebnem pravdnem postopku iskanja temelja nezakonitosti porušitve sinovega vseljenega doma, vse v času od leta 2013 do leta 2019-kar je enoznačno! razvidno iz pravnomočne/dokončne sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019, ki v tč. 15 med drugim posebej izpostavlja: »V konkretnem primeru je bilo o nezakonitosti izvedenega rušenja na matičnem upravnopravnem področju že pravnomočno odločeno.« (op.a. to pomeni s tozadevno pravnomočno odločbo RS MOP z dne 16. 9. 2011, ki je potrdilo nezakonitost!!! Predmetne porušitve, vse v kršenju procesnega prava, brez zakonsko predpisane pravne podlage)…si je pa evidentno pristranska sodnica tov. ………..s tovrstnim povsem nepotrebnim večletnim zavržnim psiho/fizično/finančnim izčrpavanjem/ubijanjem ……………..nedvomno pustila na stežaj odprta vrata za napredovanje pri (op.a. pro/udbovsko pogojeni) LDSS-ovsko kontaminiranem predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ob tem je po mnenju prosilca treba posebej izpostaviti, da je Višje sodišče v Ljubljani v nasprotju z lastnim pretežnim večinskim delovanjem – vračila razveljavljenih sodb I. stopnje nazaj na I. stopnjo – v danem primeru samo spremenilo ………evidentno pristransko sodbo I. stopnje…Za raz/umne dovolj sporočilno!...Mimogrede: tozadevno gre za dokument organa št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, ki sta ga sestavili/podpisali intelektualno podhranjeni notorični lažnivki organizirane kriminalne združbe IRSOP ………in…………, vse v kontekstu zavržne sistemske korupcije oblastno uradniškega pokrivanja nezakonitih dejanj souradnikov, vse v podcenjevanju uradno dokumentiranih dejstev materialne Resnice in/oz. v podcenjevanju zdravorazumskih ljudi – vse v času, ko sta ……….de-facto! NEZAKONITO!!! Gnila v NEZAKONITEM!!! Priporu, ki ga je organiziral pro/udbovski tožilec tov…………, vse v zavestni/naklepni zlorabi 299/4 čl. KZ. Prosilec se zahvaljuje za morebitno razumevanje ter navaja, da v prilogi, za lažje razumevanje pro/udbovske skorumpiranosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, pošilja sporočilno ZVZ..

 

Organ je o zahtevi prosilca z dne 26. 12. 2020 izdal odločbo št. 090-36/2019-201 z dne 22. 1. 2021, s katero je njegovo zahtevo zavrnil. Navaja, da je uradna oseba ob pregledu vloge ugotovila, da je vsebina šikanoznega značaja, zato se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu lahko izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ navaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, pa že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ še dodaja, da tudi iz prvega odstavka 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju izhaja, da organ ne odgovarja na šikanozne dopise. Glede na navedeno je organ na podlagi petega odstavka 5. člena in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka njegove odločbe.

 

Zoper odločbo organa št. 090-36/2019-201 z dne 22. 1. 2021 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 26. 1. 2021 vložil pritožbo, ki jo je naslovil kot »Pritožba škodni test IRSOP laže«. V njej prosilec navaja naslednje:»Obveščam vas, da kategorično prerekam predmetno odločbo IRSOP št. 090-36/2019-201 z dne 22. 1. 2021 (op.a. v priponki), s katero je IRSOPova ……..nonšalantno mimo uradnih materialnih dejstev z eno potezo 'uničila' mojo vlogo z dne 26. 12. 2020. Evidentno ima IRSOPova ………..hude težave z dokumentirano Resnico, ob tem pa je še organsko pristranska (op.a. kar preberite si njej srednješolski pamflet v priponki, kaj vse bi ona naredila, da bi onemogočila razkrivanja udbo/fašistično delovanje IRSOPa, kjer je samo ime/priimek tisto, kar odloča o rezultatu inšpekcijskega postopka). Vse zapisano potrjuje modus operandi zaokroženo 70-letne pro/udbovsko socialistične negativne selekcije zaposlovanja maloumnih aparatčikov oblastno sistemske skorumpirane sodrge znotraj IRSOPa, ki evidentno poskuša (op.a. ala maloumno notorični lažnivi……….) skriti/zatajiti uradne dokaze njenega zanikrnega delovanja, kjer se »njihovi« pro/udbovski svojati nič ne ruši, ker se ruši samo »našim« drugače mislečim! (op.a. uradno potrjeno v 125-stranski negativni reviziji Računskega sodišča št. opr. št. 320-9/2012/109 z dne 28. maja 2015, ki je praktično 25 let po razglasitvi samostojne RS javno razkrila zavržno zločinsko kriminalno/katastrofalno zatečeno stanje IRSOP, med drugim, v neizvajanju predpisane zakonodaje in sistematičnem kršenju ustavne norme enakosti pred zakonom, kjer je Računsko sodišče RS v povzetku negativnega revizijskega poročila zapisalo, citat: »… inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije:

  • nista imela predpisanih ustreznih in zadostnih podlag, navodil in usmeritev, ki bi zagotavljale enotno, pregledno in učinkovito izvajanje nalog gradbene inšpekcije;
  • nalog gradbene inšpekcije nista izvajala v skladu s predpisanimi podlagami;
  • nista ustrezno spremljala izvedenih nalog gradbene inšpekcije, saj nista izvajala nadzora nad izvajanjem teh nalog, nista sprejela ustreznih ukrepov za odpravo zaostankov, se nista odzivala na ugotovitve nadzornih institucij in nista ustrezno poročala.«

»…inšpektorata, pristojna za izvajanje nalog gradbene inšpekcije nista imela sprejete metodologije s selekcijskimi in objektivnimi merili za prednostno obravnavo zadev… Zaradi presplošnih in nejasno opredeljenih meril v letnih načrtih so gradbeni inšpektorji ta merila uporabljali na različne načine, zavezanci v inšpekcijskih in izvršilnih postopkih pa so bili neenakopravno obravnavani.«

kar med razumnimi ljudi pomeni, da so bile inšpekcijskim zavezancem vse od osamosvojitve do dandanes de-facto sistematično kršene človekove/Ustavne pravice enakosti pred zakonom.

Da je farsa maloumno ponižujoče zavrnitve še večja, ob tem, da razkriva vso intelektualno podhranjenost predmetne oblastne kriminalne združbe znotraj IRSOPa, potrjuje dokumentirano dejstvo, da sem v kontekstu IJZ od IRSOPa predhodno brez problemov pridobil relevantne fco odločbe/sklepe (javno!) poimensko poznanih/razkritih inšpekcijskih zavezancev oz. uradne informacije o 'stanju' inšpekcijskega postopka, vse kot v enem javno najbolj razvpitem primeru črnograditeljice…………, ki je pred več kot 20!-imi leti zgradila nezakoniti objekt/črno gradnjo na DRŽAVNEM!!! KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU, ob tem, da je predmetno črno gradnjo na DRŽAVNEM!!! KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU IRSOPu uradno prijavil Sklad kmetijskih zemljišč pred več kot 10!-imi leti, pa do dandanes IRSOP/gradbeni inšpektor še ni obiskal predmetne črne gradnje, posledično ni izdana niti ugotovitvena odločba o obstoju predmetne nezakonite gradnje, niti sklep o dovolitvi izvršbe s porušitvijo predmetne nezakonite gradnje, kar 100 % potrjuje dejstvo, da prekleta maloumno zanikrna gmad znotraj IRSOPa »njihovi« pro/udbovski svojati nič ne ruši, ker se ruši samo »našim« drugače mislečim! Glede na uradno potrjena dejstva povzročene vseživljenjske nepopravljive škode ostaja odprto vprašanje za IRSOPovo ……..– Kaj od zapisanega v moji vlogi z dne 26. 12. 2020 ni res, podrejeno na kakšen način in s kakšno metodo je preverila, da je moja predmetna vloga šikanoznega značaja!? Dejstvo je, da uradna materialna Resnica ne more biti šikanoznega značaja, stvar vsakega posameznika pa je, kakšno Resnico pušča za seboj…Tozadevno pritožbenemu organu posebej predlagam, da v pritožbenem postopku imenovano ………..pozove, da se detajlno izjasni o predmetnem vprašanju, saj bo njen odgovor lahko odločilnega pomena za nadaljevanje predmetnega postopka! V zvezi s svojo vlogo z dne 26. 12. 2020 prosilec navaja, da »ostaja materialno dejstvo, da sta v dokumentu IRSOP št. 612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 (op.a. katerega se IRSOP otepa predati na vse možne načine, celo tako, da toži Informacijsko pooblaščenko), ki sta ga sestavili/podpisali intelektualno podhranjeni notorični lažnivki organizirane kriminalne združbe IRSOP…………, vse v kontekstu zavržne sistemske korupcije oblastno uradniškega pokrivanja nezakonitih dejanj……….., vse v podcenjevanju uradno dokumentiranih dejstev materialne Resnice in/oz. v podcenjevanju zdravorazumskih ljudi – vse v času, ko ………..de-facto! NEZAKONITO!!! gnila v NEZAKONITEM!!! priporu, ki ga je v sodelovanju z IRSOPovo sodrgo organiziral pro/udbovski tožilec tov………….., vse v zavestni/naklepni zlorabi 299/4. čl. KZ-1…

Prosilec meni, da  vsaka zapisana beseda stoji točno na pravem mestu in je dokazljivo Resnična!, kar potrjuje materialno preverljivo uradno dejstvo, da imenovani notorični lažnivki ………….nista s pravnimi sredstvi zaščitili njunih 'dobrih imen', sta pa (op.a. v njegovem višjem/večjem interesu) dosegli umik uradne ovadbe zaradi njunega evidentnega dokazanega uradnega laganja, kar je kaznivo dejanje goljufije po 211. čl.  KZ-1! Kakorkoli, dejstvo je, da smo ponovno priča situaciji, ko se IRSOP lažnivo poziva na škodni test, katerega pa de-facto ni izvedel, enostavno zato, ker ga vsaj do sedaj ni bil sposoben izvesti, posledično je IRSOPovi ………..lažje očitati uradni materialni Resnici, da je šikanozna - kot ponovno zapisati, da v evidenci IRSOPa ne obstaja iskani dokument predmetnega škodnega testa!…Prosilec prosi IP, da v zaščito javnega delovanja IRSOP, plačanega iz javnih/proračunskih/davkoplačevalskih sredstev in posledično javno kontrolo PRAVNO! zainteresirane javnosti ravna v skladu s pooblastili, prerekano odločbo IRSOPa zavrže/izniči in IRSOPu naloži, da ga opremi s fco iskanega škodnega testa, vse za potrebe dokazovanja pred sodiščem o de-facto! arbitrarno diskriminatornem delovanju IRSOPa, s čimer vse in/oz. vsem inšpekcijskim zavezancem v kontekstu oblastne sistemske korupcije – IRSOP krši Ustavno pravico ENAKOSTI PRED ZAKONOM, vse še vedno v neizvajanju predpisane zakonodaje več kot 30! let po osamosvojitvi RS od zločinsko zanikrne balkanske jugosodrge!

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Z izpodbijano odločbo je organ kot šikanozno zavrnil zahtevo prosilca z dne 26. 12. 2020, čemur prosilec v pritožbi oporeka. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da se kot šikanozna zavrne navedena prosilčeva zahteva, ki kot taka predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

 

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

 

Na tem mestu IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer, (1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij  javnega značaja po ZDIJZ ali  (2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

 

Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oziroma zahteve pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

 

Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Mnenje ZPS), ki je javno dostopno na spletni povezavi imss.dz-rs.si/imis/fdeb594834d7774cbe33.pdf. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

 

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009) izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice. 

 

Z vpogledom v vsebino predmetne prosilčeve zahteve, IP ugotavlja, da ta vsebuje številne negativne vrednostne sodbe glede uradnih oseb organa in nekaterih konkretno navedenih posameznikov, in so kot take žaljive in nespoštljive. Tako je npr. prosilec v vlogi sodnico, ki je odločala v konkretni zadevi, poimenoval kot »pro/udbovsko skorumpirana tov……..« in »evidentno pristranska sodnica tov. ……s tovrstnim povsem nepotrebnim večletnim zavržnim psiho/fizično/finančnim izčrpavanjem/ubijanjem družine ……….nedvomno pustila na stežaj odprta vrata za napredovanje pri (op.a. pro/udbovsko pogojeni) LDSS-ovsko kontaminiranem predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani«. Svoje negativne vrednostne sodbe glede organa in tam zaposlenih uradnih oseb pa je prosilec npr. izrazil kot »sta ga sestavili/podpisali intelektualno podhranjeni notorični lažnivki organizirane kriminalne združbe IRSOP……………, vse v kontekstu zavržne sistemske korupcije oblastno uradniškega pokrivanja nezakonitih dejanj souradnikov«.

 

Vse povzete navedbe so po oceni IP tako žaljive in nespoštljive, da ob dejstvu, da so v zahtevi (in tudi v pritožbi) večkrat ponovljene in predstavljajo bistvo zahteve, jih je kot take mogoče v celoti označiti kot šikanozne. Ob tem IP ni mogel slediti prosilcu, ki v pritožbi vztraja, da so vse njegove navedbe resnične, zato ne morejo biti žaljive. IP tudi ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je s takšnim načinom izražanja le opozarjal na nezakonitosti in nepravilnosti pri delovanju organa, do česar ima pravico. Drži sicer, da ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje glede postopkov, ki jih (ne)pravilno vodijo organi državne uprave, vendar pa IP opozarja, da mora prosilec pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb in organa kot celote. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradne osebe v zahtevi žali, da so »intelektualno podhranjene«, »notorične lažnivke«, da »sodelujejo v organizirani kriminalni združbi organa«, itd., objektivno žaljive

z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Drži, da samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec ali javni funkcionar) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Tudi iz sodne prakse izhaja, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 12/2008).

 

IP je tako sledil argumentaciji organa v izpodbijani odločbi, da je vloga prosilca z dne 26. 12. 2020 šikanozne narave, odločitev organa pa je pravilna in zakonita. Ker je prosilčeva zahteva šikanozne narave, je organ postopal pravilno, ko jo je zavrnil, ne da bi se spustil v njeno vsebinsko obravnavo.

Ob tem se  je organ utemeljeno skliceval tudi na prvi odstavek 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki med drugim določa, da organ na šikanozne dopise niti ni dolžan odgovarjati. Glede na vse navedeno so pritožbene navedbe v celoti neutemeljene.

 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, prosilčeva pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka