Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 04.03.2021
Številka: 090-26/2021
Kategorije:

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do škodnega testa in testa interesa javnosti, ki sta vodila organ k uradnemu pozivu Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, da v imenu organa vloži tožbo na odločbo IP. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z razlogom, da dokumenta, ki jih je prosilec zahteval izven predmetne odločbe, ki pa naj bi jo prosilec že prejel, ni. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa in pritožbo v celoti zavrnil. Ob tem je IP poudaril, da izvedba škodnega testa in testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, nista »samostojna dokumenta«, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč sta vezana na ugotovljeno dejansko stanje in sta del pravne presoje znotraj izdane odločbe, s katero je organ odločil o predmetu postopka oz. o zahtevku stranke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-26/2021/5

Datum: 4. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 22. 1. 2021, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 090-36/2019-197 z dne 20. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 22. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-36/2019-197 z dne 20. 1. 2021, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je na organ preko elektronskega sporočila, dne 19. 12. 2020, naslovil zahtevo, s katero je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v zvezi s tožbo zoper odločbo IP glede korespondence na relaciji organa in Državnega odvetništva Republike Slovenije, posreduje fotokopijo škodnega testa ter testa javnega interesa, ki sta vodila organ k uradnemu pozivu Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, da v imenu organa vloži predmetno tožbo.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-36/2019-197, z dne 20. 1. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca ter v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ pojasnil definicijo informacije javnega značaja ter navedel, da prosilec z delom zahteve nedvomno že razpolaga, in sicer s škodnim testom, ki je sestavni del odločbe št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020. Organ je v izpodbijani odločbi tudi navedel, da testa javnega interesa ni izvedel, saj naj test interesa javnosti po razkritju dokumentov ne bi prevladal nad ugotovitvami škodnega testa.  Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 22. 1. 2021, v kateri je navedel, da oporeka izpodbijani odločbi v celoti ter IP predlaga, da zadevo reši v kontekstu njegovega poslanstva.

                                                                                                                                        

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-36/2019-209, z dne 26. 1. 2021, poslal v pristojno reševanje IP. Pritožbi je organ priložil tudi dokumentacijo v zadevi št. 090-36/2019.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije, v zvezi s konkretno zadevo organa, sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga s škodnim testom in testom javnega interesa, izven odločbe št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020.

 

IP uvodoma poudarja, da je z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja, dne 10. 2. 2021 na organ naslovil poziv št. 090-26/2021/2, za posredovanje dokumentacije ter dodatna pojasnila glede predmetne zahteve prosilca. Organ namreč v izpodbijani odločbi navaja, da je škodni test, v zvezi z zahtevo prosilca, naveden v odločbi št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020, prosilec pa naj bi tako z dokumentom že razpolagal. Iz tega razloga je IP od organa zahteval posredovanje pojasnila, kje natančno se škodni test v odločbi št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020 nahaja, popis spisa v zadevi 090-36/2019/114 ter povratnico odločbe 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020, iz katere je razvidno, da je prosilec odločbo prejel. IP je v pozivu organ tudi zaprosil za pojasnilo, ali je glede zahteve prosilca izvajal poseben test javnega interesa ali ne. Organ je na poziv IP odgovoril dne 12. 2. 2021, z elektronskim dopisom, v katerem je IP poslal vso zahtevano dokumentacijo ter pojasnil, da je edini škodni test, ki ga je organ v zvezi z zahtevo prosilca opravil, izrecno naveden na strani šest (6) odločbe 090-36/2019/114 ter s tem tudi pojasnjen razlog za zavrnitev odločbe št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020.  Iz pojasnila in poslane dokumentacije nedvomno izhaja, da je bil prosilec z odločbo št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020 seznanjen, saj mu je bila glede na izkazano povratnico osebno vročena dne 18. 6. 2020. IP dodatno pojasnjuje, da iz pregleda popisa zadeve št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020 ne izhaja, da bi organ razpolagal z dodatnimi dokumenti oz. dodatnim škodnim testom ter testom javnega interesa, ki naj bi organ vodila k uradnemu pozivu Državnemu odvetništvu Republike Slovenije za vložitev tožbe zoper odločbo IP št. 090-138/2020/8, z dne 5. 11. 2020.

 

IP pojasnjuje, da izvedba škodnega testa in testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, nista samostojna dokumenta, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč sta vezana na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavljata meritorni oz. vsebinski razmislek organov, ki je del pravne presoje znotraj izdane odločbe, s katero organ odloči o predmetu postopka oz. o zahtevku prosilca. Iz veljavne zakonodaje tako ni niti obvezno določeno niti predvideno, da bi se škodni test in test javnega interesa moral pripravljati pisno ter samostojno, niti IP-u ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajala dokumenta »škodni test in test interesa javnosti« izven odločbe, s katero je organ ugotavljal in presojal dostop do zahtevanih informacij. IP tudi poudarja, da škodni test in test interesa javnosti ne predstavljata procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odločbo IP, kot si napačno razlaga prosilec. Organ tako več kot očitno ni bil dolžan, niti se od njega ni pričakovalo, da izvede škodni test oz. test interesa javnosti za vložitev tožbe zoper odločbo IP, zaradi česar, upoštevaje vse zgoraj že navedeno, ni nobenega dvoma, da organ z dokumentoma ne razpolaga. Očitek prosilca, ki ga je mogoče razbrati iz pritožbe, da organ škodnega testa in testa interesa javnosti »ni primerno obrazložil, da lahko razumen človek sprejme argumentacijo ali ugovarja zoper argumentacijo«, pa lahko predstavlja razlog za vložitev pritožbe zoper odločbo št. 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020, ki pa jo je prosilec glede na pregled evidence dokumentarnega gradiva pri IP že vložil ter je bilo o njej že odločeno z odločbo 090-138/2020/8, z dne 5. 11. 2020, zoper katero je organ sprožil upravni spor, glede katerega postopek še ni zaključen.

 

Glede na vse zgoraj navedeno ter na podlagi pojasnil in poslane dokumentacije IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanima dokumentoma, izven odločbe 090-36/2019/114, z dne 17. 6. 2020, ne razpolaga.

 

Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena. IP v pritožbenem postopku tudi ni zasledil bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Upoštevanje navedeno, je IP odločil, kot izhaja iz izreka.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka