dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za naravne vire in prostor

+ -
Datum: 19.02.2025
Številka: 090-22/2025
Kategorije: Kršitev postopka

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval pravnomočni dokument, ki vsebinsko potrjuje zatrjevanje, da je bila predmetna rekonstrukcija na določenem naslovu kot takšna – nezakonita. Ob tem navaja, da odločba organa št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 ni pravnomočna in zato to ni predmet zahteve. Organ je s sklepom na podlagi 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca, ker je prosilcu že posredoval odločbo št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004, opremljeno z žigi pravnomočnosti. V pritožbi prosilec vztraja, da to ni zahtevan dokument, ker navedena odločba ni pravnomočna. IP je zavrnil pritožbo prosilca, saj je bilo nedvomno ugotovljeno, da jo je prosilec že prejel kot inšpekcijski zavezanec in kot prosilec na podlagi ZDIJZ. Glede ugovorov prosilca, da to ni dokument, ki je predmet zahteve, saj odločba ni pravnomočna, se je IP skliceval na razloge sodišče, ki se je o njih še opredelilo v dveh sodbah in jih zavrnilo.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-22/2025/4

Datum:  19. 2. 2025

                                              

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o …… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 1. 2025, zoper sklep Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-217/2024-2 z dne 13. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 1. 2025 zoper sklep Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, št. 090-217/2024-2 z dne 13. 1. 2025, se zavrne.

 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

(1) Prosilec je dne 9. 12. 2024 organu po elektronski pošti poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je pozval organ, da ga v kontekstu IJZ opremi vsaj z enim pravnomočnim dokumentom RS, ki vsebinsko potrjuje zatrjevanje, da je bila predmetna rekonstrukcija kot takšna – nezakonita. Iz vsebine zahteve izhaja, da se zadeva nanaša na inšpekcijski postopek, ki se je pri organu vodil pod opravilno številko 356.2-72/04. Ob tem prosilec navaja, da odločba organa št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 ni pravnomočna.

 

(2) Organ je s sklepom št. 090-217/2024-2 z dne 13. 1. 2025 zavrgel zahtevo prosilca. Iz vsebine obrazložitve sklepa izhaja, da je organ prosilcu na podlagi njegove zahteve z dopisom št. 090-18/2011-213 z dne 16. 11. 2011 že posredoval odločbo št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004, opremljeno z žigi pravnomočnosti. O zahtevi prosilca, ki se nanaša na navedeni dokument, je bilo že odločeno, prosilec je dokument že pridobil. Isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Glede na navedeno je organ sklicujoče se na 129. člen ZUP s sklepom zavrgel zahtevo prosilca.

 

(3) Prosilec je zoper izpodbijani sklep pri IP vložil pritožbo z dne 15. 1. 2025 z dvema dopolnitvama, ki jo je IP odstopil organu. V pritožbi, ki jo je sicer naslovil kot pritožbo zoper odločbo št. 090-219/2024-2 z dne 13. 1. 2025, kar je v kasnejših dopolnitvah pojasnil, da ne drži in da se pritožuje zoper sklep organa št. 090-217/2024-2 z dne 13. 1. 2025 podaja svoje nestrinjanje z odločitvijo organa. V uvodu pritožbe navaja, da je organ že več kot desetkrat pozval, da ga opremi s pravnomočno odločbo organa, ki družini … nalaga obveznost na njeni parceli št. …, k. o. …. pa tega še ni prejel. V nadaljevanju pritožbe prosilec podaja navedbe o teku inšpekcijskega postopka. Navaja, da dokument, o katerem je organ odločil v izpodbijani odločbi ni bil predmet zahteve, saj odločba št. 356.2-72/04-MT-4 ne ponuja rešitve zadeve pravnomočno in tudi za nepremičnino parc. št. …, k. o. …, čeprav je družina … lastnica parcele št. …, k. o. …. Glede pravnomočnosti odločbe št. 356.2-72/04-MT-4 se sklicuje na zapisnik Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javni sektor. Od IP pričakuje, da mu bo posredoval pravnomočni dokument, ki vsebinsko potrjuje, da je bila gradnja- rekonstrukcija na naslovu Vodmatske ceste 8 v Ljubljani nezakonita. Prilaga dopis organa št. P35602-72/2004-2138 z dne 10. 6. 2024, ki ga je poslal Elektru Ljubljani.

 

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, ugotovil je, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Z dopisom št. 090-217/2024-8 z dne 24. 1. 2025 je poslal IP zahtevo in izpodbijani sklep, ne pa tudi pritožbe, ker z njo IP že razpolaga. Po uradni dolžnosti je IP prenesel pritožbo prosilca iz zadeve IP št. 092-13/2025 in vpogledal v zadeve IP št. 090-137/2022 in št. 090-174/2021 ter št. 090-293/2021 ter prenesel v zadevo dokumente.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(6) Z namenom ugotavljanja resničnega dejanskega stanja v obravnavani zadevi, je IP vpogledal v zadevo, ki se je pri njem vodila pod št. 090-137/2022 in ugotovil, da je prosilec dne 5. 3. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe organa v zadevi št. 356-02-72/2004 iz leta 2004, ki nalaga obveznosti na par. št. … k.o. …. Udmat. Na podlagi zahteve prosilca z dne 5. 3. 2022 je organ kot predmet zahteve prepoznal odločbo št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004, s katero prosilec že razpolaga, saj jo je dne 13. 2. 2004 prejel kot stranka postopka (inšpekcijski zavezanec), zato je organ njegovo zahtevo zavrgel s sklepom št. 090-1/2022-8 z dne 4. 4. 2022. V pritožbenem postopku št. 090-137/2022 zoper navedeno odločbo je IP ugotovil, da je organ navedel, da je o enaki zahtevi prosilca že odločal, in sicer z odločbo št. 090-41/2015/155 z dne 19. 9. 2016 - z navedeno odločbo je organ zahtevo prosilca zavrgel, ker je bilo v preteklosti o identični zahtevi že odločeno. Z odločbo št. 090-41/2015/142 z dne 21. 7. 2016 je bila identična zahteva prosilca namreč zavrnjena, pred tem pa je prosilec že prejel fotokopijo zahtevanega dokumenta - odločbo št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004, opremljeno s klavzulo pravnomočnosti, in sicer kot prilogo dopisu št. 090-18/2011/213 z dne 16. 11. 2011. V zadevi št. 090-137/2022 je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, ki je zahtevo prosilca zavrgel na podlagi 4. alineje prvega odstavka 129. člena ZUP, ker gre za dokument, ki ga je prosilec v preteklosti nedvomno že prejel, prav tako v postopku po določbah ZDIJZ, in sicer kot prilogo dopisu št. 090-18/2011-213 z dne 16. 11. 2011 (vročeno dne 17. 11. 2011). Ob tem je IP dodal, da se odločba št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 nedvomno nanaša na par. št. …. k.o. … Res je, da je v uvodu predmetne odločbe navedena par. št. …., v samem izreku in obrazložitvi pa par. št. …. (in ne pravilno …), kar kaže na očitno tipkarsko napako organa, ki pa je bila odpravljena s sklepom organa o popravi pomote št. 356.2-72/2004-MT-11 z dne 7. 6. 2006, ki ga je organ IP posredoval tekom pritožbenega postopka 090-137/2022 in s katerim je prosilec nedvomno že seznanjen, saj mu je bil ta vročen dne 27. 6. 2006 (navedeno izhaja iz vročilnice, ki jo je organ priložil prej navedenemu sklepu). Zoper odločbo IP je prosilec vložil tožbo, ki se je pred Upravnim sodiščem RS vodila pod opravilno številko III U 136/2022, o njej pa je sodišče odločilo s sodbo opr. št. III U 136/2022-19 z dne 11. 11. 2022, s katero je tožbo prosilca zavrnilo.

(7) V obravnavani zadevi je prosilec v zahtevi z dne 9. 12. 2024 znova zahteval posredovanje pravnomočne odločbe organa, ki družini … nalaga obveznost na njeni parceli št. …, k. o. …. Kot izhaja iz prejšnjega odstavka obrazložitve te odločbe, je bilo o isti zahtevi že pravnomočno odločeno z odločbo IP št. 090-137/2022, IP pa še dodatno ugotavlja, da se dejansko stanje v zadevi ni spremenilo, čemur ne nasprotuje niti prosilec. Ob tem IP še dodaja, da je bilo o enaki zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, sicer inšpekcijske so-zavezanke prosilca odločeno v zadevi IP št. 090-174/2021, zoper katero je slednja vložila upravni spor. Sodišče je njeno tožbo s sodbo opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022 zavrnilo. Iz navedene sodbe izhaja, da je sodišče vzelo na znanje tožbene ugovore prosilke, ki so smiselno enaki pritožbenim v obravnavani zadevi, in sicer, da pridobljen dokument ni bil predmet zahteve. V 19. točki sodbe je Upravno sodišče povzelo tožbene navedbe: »Prejeta dokumenta, po zatrjevanju tožnice glede na predložene dokaze, predvsem upoštevaje odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-160/2018-36 z dne 13. 3. 2012, s katero je bil sklep o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008 izrečen za ničnega ter pravno dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 ugotovilo, da je bila hiša na Vodmatski 8 v Ljubljani, ki je bila predmet izvršbe, porušena nezakonito, ne moreta biti zahtevana dokumenta.«. Nanje pa je sodišče odgovorilo v 22. točki obrazložitve in navedlo, da je bilo zmotno stališče tožnice, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnega zakona, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje in je tako zavrnilo tezo tožnice, da odločba št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004, opremljena s klavzulo pravnomočnosti, ni bila dokument, ki je bil predmet zahteve. Iz 12. točke sodbe opr. št. III U 136/2022-19 z dne 11. 11. 2022 pa izhaja, da se je sodišče opredelilo tudi do tožbenih navedbe prosilca kot tožnika, ki je navedel, da je bila ugotovitev, da je inšpekcijska odločba postala pravnomočna in izvršljiva, ponaredek, saj je bil sklep o popravi pomote izdan šele po tem, ko je bil objekt že porušen. Sodišče je prosilcu odgovorilo, da predmet postopka za pridobitev informacij javnega značaja ni ugotavljanje ali in kdaj je inšpekcijska odločba postala pravnomočna in izvršljiva in ali je podatek o tem na inšpekcijski odločbi pravilno označen, pač pa je, predmet postopka za pridobitev informacij javnega značaja zgolj posredovanje takega dokumenta, kot se dejansko nahaja v upravnem spisu in v taki materializirani obliki kot se dejansko hrani. Tožniku je bil torej lahko posredovan le tak dokument, torej taka odločba št. 356.2-72/2004-MT-MT-4 z dne 19. 1. 2004, kot se v upravnem (inšpekcijskem) spisu tudi dejansko nahaja.

 

(8) IP še pripominja, da predmet postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni ugotavljanje, ali je bil zahtevani dokument dejansko oziroma utemeljeno potrjuje zatrjevanje, da je bila predmetna rekonstrukcija kot takšna – nezakonita, kar v zahtevi, pritožbi in s posredovanjem dopisa organa št. P35602-72/2004-2138 z dne 10. 6. 2024, ki ga je poslal Elektru Ljubljani, zatrjuje prosilec. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to presojo so pristojni drugi organi. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 7. 12. 2011.

 

(9) Na podlagi dejstva, da je bilo o dostopu do odločbe št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004 že pravnomočno odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo, je IP zaključil, da je odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da zahtevo prosilca z dne 9. 12. 2024 zavrže, pravilna. Skladno s 4. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUP organ namreč s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

 

(10) Glede na dejstvo, da je organ že pred prejemom zahteve prosilca z dne 9. 12. 2024 meritorno odločil o enaki zahtevi prosilca, je organ o obravnavani zahtevi z dne 9. 12. 2024 pravilno odločil s formalno odločbo (s sklepom o zavrženju) in zato v postopku na prvi stopnji ni ponovno ugotavljal dejstev, ki so sicer pomembna za meritorno odločanje o zahtevi po ZDIJZ (npr. ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja). Iz istega razloga IP v tem pritožbenem postopku ni posebej ugotavljal, ali so utemeljene pritožbene navedbe prosilca glede obstoja zahtevanega dokumenta, saj je bilo to vprašanje rešeno že v drugem postopku (več o tem v šestem odstavku obrazložitve te odločbe), ki je pravnomočno zaključen.

 

(11) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

 

(13) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločitve na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke