Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za naravne vire in prostor

+ -
Datum: 25.10.2024
Številka: 090-391/2024
Kategorije: Osebni podatek

 

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določene dokumentacije zaradi varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je prosilec zahteval dokumentacijo, ki je v povezavi z določljivim posameznikom, ki ga je poimensko navedel, zato je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov javnosti, v zvezi s konkretno osebo, ni pravne podlage.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-391/2024/2

Datum: 25. 10. 2024 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 9. 2024, zoper odločbo št. 090-115/2024-2 z dne 9. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 9. 2024 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, št. 090-115/2024-2 z dne 9. 9. 2024 se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

                                     

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

(1) Prosilec je dne 9. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij lastnih, vhodnih in izhodnih dokumentov za stavbi št. ….. in št. …… na parc. št. ……. k.o. Orehova vas, kršitelja ……....

 

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-115/2024-2 z dne 9. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je povzel določbe ZDIJZ in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) ter pojasnil, da je prosilec v zahtevi sam navedel osebne podatke osebe, za katero zahteva informacijo, zato osebnih podatkov v konkretnem primeru tudi z institutom delnega dostopa ni mogoče varovati.

 

(3) Dne 16. 9. 2024 je prosilec zoper navedeno odločitev organa vložil pritožbo. V njej navaja, da ga je s pravico dostopa do informacij javnega značaja seznanila upravna inšpektorica, sedaj pa je organ njegovo zahtevo zavrnil, čeprav je določene dokumente že prejel od upravne enote. Dodaja, da ne razume postopanja organa v predmetni zadevi, ki je zavrnil njegovo zahtevo po posredovanju dokumentacije, ko pa je določene dokumente že zakonito prejel od upravne enote.

 

(4) Organ je pritožbo prosilca, v skladu z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP dne 4. 10. 2024.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(6) Ker je organ z izpodbijano odločbo prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal pravilnost njegove odločitve.

(7) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. ). Osebno ime in priimek ter naslov posameznika v povezavi z dejstvom, da je inšpekcijski zavezanec v postopku organa, vsekakor predstavlja osebni podatek posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) Glede na to, da prosilec zahteve ni oblikoval na način, da bi zahteval dokumentacijo v povezavi z določenim objektom ali nepremičnino, temveč je zahteval dokumentacijo, ki je v povezavi z določljivim posameznikom, ki ga je poimensko navedel, IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov javnosti, v zvezi s konkretno osebo, ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je bil zoper določeno fizično osebo voden inšpekcijski postopek, kot tudi informacije o samih ugotovitvah ali obravnavanju te osebe v okviru inšpekcijskega nadzora, treba obravnavati kot osebne podatke. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v obravnavani zadevi tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Glede na navedeno, podatki, ki jih prosilec v obravnavani zadevi zahteva, predstavljajo varovane osebne podatke.

 

(11) Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter zgoraj navedeno prakso Upravnega sodišča RS, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. V obravnavanem primeru IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke