prosilec - Inšpektorat RS za naravne vire in prostor

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do dokumentov, ki se nanašajo na točno določeno osebo. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, ker je prosilec zahteval dokumente o točno določeni osebi navedeni z imenom in priimkom, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogli prekriti njegove prepoznavnosti. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-388/2024/2

Datum: 30. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 16. 9. 2024, zoper odločbo Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-112/2024-2 z dne 9. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 9. 2024 zoper odločbo Inšpektorata RS za naravne vire in prostor št. 090-112/2024-2 z dne 9. 9. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 9. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije dokumentacije za stavbo št. …, parc. št. …, vse k.o. …, …..

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo, št. 090-112/2024-2 z dne 9. 9. 2024, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), saj je prosilec svojo zahtevo vezal na točno določeno, poimensko navedeno fizično osebo. Z institutom delnega dostopa osebnih podatkov posameznika tako ne bi bilo več mogoče varovati in s posredovanjem dokumentov ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, ki je v zahtevi določljiva.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 16. 9. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ga je s pravico dostopa do informacij javnega značaja seznanila upravna inšpektorica, sedaj pa je organ njegovo zahtevo zavrnil, čeprav je določene dokumente že prejel od upravne enote. Prosilec ne razume, zakaj mu zahtevanih dokumentov organ ne posreduje.

IP je dne 4. 10. 2024, po elektronski pošti, prejel dopis organa, št. 090-112/2024-4 z dne 4. 10. 2024, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Po pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da je zahteva oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z dokumentacijo, ki je vezana na točno določeno fizično osebo.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Navedba imena in priimka posameznika v zahtevi nedvomno pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede na to, da prosilec zahteve ni oblikoval na način, da bi zahteval dokumentacijo v povezavi z določenim objektom ali nepremičnino, temveč je zahteval dokumentacijo, ki je v povezavi z določljivim posameznikom, ki ga je v zahtevi poimensko navedel, IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je bil zoper določeno fizično osebo voden inšpekcijski postopek, kot tudi informacije o samih ugotovitvah ali obravnavanju te osebe v okviru inšpekcijskega nadzora, treba obravnavati kot osebne podatke. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v obravnavani zadevi tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Glede na navedeno zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke.

Pritožbene navedbe prosilca, da z določeno dokumentacijo že razpolaga in da jo je že prejel, ne morejo predstavljati zakonske podlage za razkritje varovanih osebnih podatkov. IP v okviru tega pritožbenega postopka tudi ne more presojati vprašanja, zakaj prosilec z določenimi podatki že razpolaga, na kakšni zakonski podlagi jih je prejel in ali je drug organ ravnal ustrezno pri seznanitvi prosilca, saj te ugotovitve na odločitev v tem postopku ne bi vplivale. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja dostop do informacije z vidika načela univerzalnega prosilca (t. i. erga omnes), tj. ali bi kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo, dokumente lahko prejel. IP ugotavlja, da kdorkoli bi od organa zahteval iste informacije (podatke glede postopka, ki se vodi zoper določenega posameznika), bi bilo treba zahtevo zavrniti. Prav tako IP ne more presojati, kakšne napotke je prosilec prejel od upravne inšpektorice. V zvezi s tem IP zgolj pripominja, da bi dokumenti organa (lastni, vhodni in izhodni dokumenti) v povezavi z neskladno gradnjo lahko prestavljali delno prosto dostopne informacije javnega značaja, na katerih bi organ lahko prekril varovane osebne podatke. Vendar je prosilec zahtevo oblikoval na način, da je poimensko navedel tudi investitorja, pri čemer ne gre le za dostop do dokumentacije v povezavi z določeno gradnjo, ampak hkrati tudi za dostop do dokumentacije glede postopka zoper konkretnega posameznika, te informacije pa predstavljajo varovane osebne podatke.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da je organ odločil v roku točno 20 delovnih dni IP pojasnjuje, da je rok za odločitev o zahtevi prosilca 20 delovnih dni, kar pomeni, da je organ odločil v okviru zakonsko določenega roka.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke