dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za naravne vire in prostor

+ -
Datum: 15.05.2024
Številka: 090-178/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene odločbe, potrdilo prejema in žig izvršljivosti te odločbe. Organ je ugotovil, da z odločbo ne razpolaga, posledično tudi ne s potrdilom o prevzemu in žigom izvršljivosti. IP je odločbo organa glede dostopa do odločbe odpravil po uradni dolžnosti in zahtevo prosilca zavrgel, saj je ugotovil, da je prosilec ta dokument že zahteval in je o zahtevi že bilo pravnomočno odločeno. V preostalem delu je sledil ugotovitvam organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-178/2024/3

Datum:   15. 5. 2024

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 129. člena, drugega odstavka 247. člena, prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 5. 2024, zoper odločbo Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2024-2 z dne 6. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Prva točka izreka odločbe Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, št. 090-41/2024-2 z dne 6. 5. 2024, se odpravi po uradni dolžnosti.

 

2.     Pritožba prosilca zoper 2. in 3. tč. izreka navedene odločbe se zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

i n

 

S K L E P:

 

 

1.     Zahteva prosilca z dne 29. 3. 2024 za posredovanje fotokopije Odločbe IRSOP št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, ki je bila uporabljena kot pravni temelj za predmetni obvestili, se zavrže.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O B R A Z L O Ž I T E V:

 

 

(1) Prosilec je dne 4. 4. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije Odločbe IRSOP št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, ki je bila uporabljena kot pravni temelj za v zahtevi navedeni obvestili, Potrdila prejema/prevzema odločbe 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, Odločbe št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, ki je opremljena z žigom izvršljivosti z dne 13. 8. 2004.

 

(2) Organ je zahtevo prosilca z izpodbijano odločbo zavrnil. Organ je opravil vpogled v elektronsko zbirko gradiva in ugotovil, da odločba s št. 356.2-72/07-MT ni bila izdana, posledično ne more biti opremljena z žigom izvršljivosti, organ tudi ne more razpolagati s potrdilom o prejemu/prevzemu navedene odločbe. Organ posledično z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

(3) Prosilec je dne 10. 5. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, saj mu organ podtika nepravnomočno in invalidno odločbo št. 356-2-72/04-MT4 z dne 19. 1. 2004, to je pravni temelj neobstoječe odločbe IRSOP št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004. Iz zahteve je enoznačno razvidno, da prosilec išče pravni temelj neobstoječe odločbe IRSOP št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004.

 

(4) Organ je pritožbo prosilca,  na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-41/2024-5 z dne 13. 5. 2024.

 

Prva točka izreka odločbe se odpravi po uradni dolžnosti.

 

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(6) IP ugotavlja, da je organ o pravici prosilca do dostopa do odločbe, št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, že odločil s pravnomočno odločbo, št. 090-1/2021-314 z dne 23. 8. 2021, s katero je zahtevo prosilca z dne 25. 7. 2021 zavrgel. 

 

(7) Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 4. 4. 2024, kot s takratno zahtevo z dne 25. 7. 2021, zahteval isti dokument, torej dostop do odločbe št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004, IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedeni dokument že zahteval, in sicer dne 25. 7. 2021 (pa tudi že leta 2011), ter da je bilo o tej zahtevi že odločeno s pravnomočno odločbo št. 090-1/2021-314 z dne 23. 8. 2021 (navedeno odločitev je potrdil tudi IP z odločbo št. 090-293/2021-6 z dne 11. 1. 2021 in nato še upravno sodišče RS s sodbo št. III U 226/2021-25 z dne 15. 9. 2022).

 

(8) Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, str. 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna, posledično se IP tudi ni vsebinsko opredelil do razlogov za zavrnitev dostopa, saj za ta postopek niso relevantni. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

 

(9) Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do odločbe št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004 že odločeno, je treba zahtevo prosilca z dne 4. 4. 2024, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

 

Pritožba zoper 2. in 3. točko izreka odločbe ni utemeljena.

 

(10) Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

 

(11) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

 

(12) Ob pregledu pritožbene dokumentacije je IP sledil organu, da ta z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec namreč zahteva potrdilo o prejemu oz. prevzemu odločbe in žig izvršljivosti za odločbo, ki pri organu ne obstaja. Kot je razvidno iz odločbe IP št. 090-293/2021-6 z dne 11. 1. 2021, organ z odločbo št. 356.2-72/07-MT z dne 19. 1. 2004 ne razpolaga, posledično tudi ne more razpolagati s potrdilom o prejemu oz. prevzemu te odločbe, neobstoječa odločba tudi ne more biti opremljena z žigom pravnomočnosti. Organ je v odločbi št. 090-1/2021-314 z dne 23. 8. 2021 tudi pojasnil, da je pravilna številka odločbe 356.2-72/04-MT in da je prosilec odločbo s pravilno številko (in ne številko, ki jo navaja prosilec v zahtevi) in opremljeno z žigom o pravnomočnosti in izvršljivosti že prejel kot informacijo javnega značaja v letu 2011.

 

(13) Ker organ prosilcu ne more posredovati dokumentov, s katerimi ne razpolaga, je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa.

 

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve sklepa in odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep in odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka