Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Inšpektorat RS za delo

+ -
Datum: 09.03.2021
Številka: 090-50/2021
Kategorije:

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje zapisnikov, sklepov in odločb, ki se nanašajo dogodek v zvezi s prosilkino razrešitvijo z delovnega mesta ravnateljice, za leti 2019 in 2020. Organ je o podobni zahtevi prosilki že odločal in ji omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ker organ z drugimi zapisniki, sklepi in odločbami za leti 2019 in 2020, kot predhodno že poslanih, ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v zahtevanem obdobju, torej v letih 2019 in 2020 izdal sklep, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilki, vendar pa se ta  dokument nanaša na prosilkino lastno vlogo in ji je bil v skladu z ZUP tudi že vročen. Ker prosilec po upravno-sodni praksi, v postopku po ZDIJZ, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-50/2021/8

Datum: 9. 3. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 31. 1. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štrukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-53/2020-2 z dne 22. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 31. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo št. 090-53/2020-2 z dne 22. 1. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilka je dne 30. 12. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje zapisnikov, sklepov in odločb, ki se nanašajo dogodek v zvezi s prosilkino razrešitvijo z delovnega mesta ravnateljice in podpisa nove pogodbe za delovno mesto učiteljice, za leto 2019 in 2020, ki jih je izdal organ.

 

Zahtevo prosilke je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-53/2020-2 z dne 22. 1. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da se informacije, ki jih je zahtevala prosilka, nedvomno nanašajo na delovno področje organa, vendar pa organ zahtevanih dokumentov (zapisnikov, sklepov in odločb) nima. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilke, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

 

Dne 31. 1. 2021 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-53/2020-2 z dne 22. 1. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je pojasnila, da je na organ prijavila nepravilnosti, ki jih je doživela pri razporeditvi na delovno mesto učiteljice, kot posledico razrešitve z delovnega mesta ravnateljice. Prosilka je pojasnila celoten postopek razrešitve z mesta ravnateljice in domnevne kršitve pri vročitvi sklepa o razrešitvi, s katerim ji je predčasno prenehal tretji mandat ravnateljice. Prosilka meni, da sta Svet zavoda in v.d. ravnateljice, po njeni razrešitvi z mesta ravnateljice, do prosilke postopala nepravilno, pri čemer nista upoštevala in spoštovala njenih pravic iz delovnega razmerja, zato je nepravilnosti prijavila organu. Pritožbi je priložila dopis »razporeditev na drugo primerno delovno mesto«, pogodbo o delu in dopis »prepoved vstopa v prostore šole«. Prosilka želi biti informirana o ugotovitvah organa, zato prosi za posredovanje povratnih informacij oz. zakonsko dostopnih informacij.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-53/2020-4 z dne 12. 2. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-53/2020-4 z dne 12. 2. 2021 je organ pojasnil, da je prosilka že dne 19. 6. 2020 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela prijave, zapisnike in odločbe ter odločbe o prekrških, za obdobje od septembra 2018 do junija 2020. Organ je prosilki dne 6. 7. 2020 v zadevi št. 090-30/2020-2 omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer do odločbe o prekršku št. 710-1324/2019/7, odločbe št. 06100-1850/2018-28, odločbe št. 0610-10/2019-2 in zapisnika št. 06100-1850/2018-14. Ker organ z drugimi zapisniki, sklepi in odločbami za leto 2019 in 2020, kot predhodno že poslanih, ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom dne 18. 2. 2021 in 23. 2. 2021, opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-50/2021/3 in 090-50/2021/6. Na podlagi telefonskih razgovorov, je organ posredoval IP popis zadev št. 06100-1850/2018, 06100-1282/2019, 710-1324/2019 in sklep o zavrženju ZSV št. 710-1324/2019/11 z dne 4. 9. 2020, s pripadajočo vročilnico, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilke.

 

IP je dne 24. 2. 2021 prosilki posredoval poziv št. 090-50/2021/5 z dne 24. 2. 2021, skupaj s popisi zadev, s prekritimi osebnimi podatki, ki jih je IP pridobil v pritožbenem postopku, z namenom, da se prosilka izjasni o ugotovitvah v postopku oz. da poda svoje morebitne ugovore ali nasprotne argumente.

 

Na poziv IP je prosilka odgovorila dne 7. 3. 2021, po elektronski pošti, in navedla, da želi pridobiti uradni odgovor oz., če to ni mogoče, informacijo javnega značaja, glede svoje pritožbe organu, v zvezi z novo pogodbo o delu, prepovedjo vstopa v šolo in razporeditvijo na drugo delovno mesto. Ker od organa ni prejela nobenega odgovora, prosi za odziv, sklep o zaključku zadeve ali odločbo. Če  organ meni, da ji glede njenih prijav, zaradi določenega zakona, odgovorov ne bo posredoval, prosi za informacijo javnega značaja s priloženega popisa zadeve št. 06100-1282/2019, in sicer:

  • št. 5: dopis za svet zavoda OŠ Dante Alighieri z dne 19. 9. 2019,
  • št. 6: dopis z dne 9. 11. 2019,
  • št. 7: dopis z dne 11.11. 2019 – prepovedan vstop v prostore šole,
  • št. 8: anonimna prijava kršitve Inšpektoratu RS za šolstvo in šport, odstop z dne 26. 11. 2019;
  • št. 9: prijava z dne 6. 1. 2020 (»prijava z dne 5. 1. 2020«),
  • št. 10: prijava kršitve z dne 20. 1. 2020,
  • št. 11: prijava kršitve z dne 11. 2. 2020,
  • št. 12: odgovor na prijavo o nezakonitosti (pogodba o delu) z dne 15. 10. 2020,
  • št. 13: odgovor na prijavo o nezakonitosti (s prilogo) z dne 15. 10. 2020,
  • št. 14: odgovor na prijavo o nezakonitosti (prepoved vstopa v prostore šole) z dne 15. 10. 2020,
  • št. 15: odgovor na prijavo o nezakonitosti z dne 24. 12. 2020,
  • št. 16: odgovor na prijavo o nezakonitosti z dne 24. 12. 2020,
  • št. 17: odg. na prijavo o nezakonitosti z dne 30. 12. 2020.

Iz  popisa zadev št. 06100-1850/2018 želi posredovanje naslednjih dokumentov:

  • št. 5: predlog za preverjanja dela vzgojiteljice z dne 27. 11. 2018 in odločbo ter sklep o zaključku,
  • št. 6: prijava kršitev OŠ D. Alighieri z dne 12. 12. 2018 in odločbo ter sklep o zaključku,
  • št. 9: dokumentacija OŠ D. Alighieri z dne 29. 1. 2019,
  • št. 10: Lettera del Center za pravno pomoč z dne 30. 1. 2019, pri čemer želi izvedeti, kako je inšpektor prejel predmetni dopis, ki je bil posredovan Svetu zavoda, vendar do 30. 1. 2019 zapisnik in priloge s strani Sveta zavoda niso bile sprejete,
  • št. 21: odgovor prijavitelju z dne 26. 3. 2019,
  • št. 22: zahteva za dostop do informacij javnega značaja SE D. Alighieri z dne 26. 3. 2019,
  • št. 23: zahteva za dostop do informacij javnega značaja SE D. Alighieri z dne 28. 3. 2019,
  • št. 25: zaprosilo za posredovanje informacij z dne 25. 4. 2019.

           

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 30. 12. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-53/2020-2 z dne 22. 1. 2021, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Prosilka v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 30. 12. 2020 ni zahtevala. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, v odgovoru prosilke z dne 7. 3. 2021, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z zapisniki, sklepi in odločbami, v zvezi s prosilkino razrešitvijo z delovnega mesta ravnateljice in podpisa nove pogodbe za delovno mesto učiteljice, za leto 2019 in 2020, ki jih je izdelal organ.  

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
  2. organ mora z njo razpolagati;
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi posredovanih popisov zadev št. 06100-1850/2018, 06100-1282/2019 in 710-1324/2019 IP ugotavlja, da je organ v zahtevanem obdobju, torej v letih 2019 in 2020 izdal sklep št. 710-1324/2019-11 z dne 4. 9. 2019, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilke. IP nadalje ugotavlja, da ta sklep še ni bil posredovan prosilki v postopku po ZDIJZ, ji je pa bil omenjen sklep nedvomno posredovan v drugem upravnem postopku, saj gre za sklep, ki se nanaša na prosilkino lastno vlogo z dne 17. 6. 2020, vloženo pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena z napačnimi razlogi). Ne glede na dejstvo, da dokument, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilke, obstaja, gre za dokument, s katerimi prosilka že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za sklep, ki se nanaša na prosilkino vlogo in ji je bil v skladu z ZUP tudi vročen. Po upravno-sodni praksi prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilka v tem pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahtevala dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 12. 2. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi zapisniki, sklepi in odločbami, v zvezi s prosilkino razrešitvijo z delovnega mesta ravnateljice in podpisom nove pogodbe za delovno mesto učiteljice, za leti 2019 in 2020, ki jih je izdal organ, ni razpolagal. Organ je namreč prosilki na podlagi zahteve z dne 19. 6. 2020, s katero je zahtevala prijave, zapisnike in odločbe ter odločbe o prekrških, za obdobje od septembra 2018 do junija 2020, že omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer do odločbe o prekršku št. 710-1324/2019/7, odločbe št. 06100-1850/2018-28, odločbe št. 0610-10/2019-2 in zapisnika št. 06100-1850/2018-14. Na podlagi vpogleda v popis zadev št. 710-1324/2019, št. 06100-1850/2018-28 in 06100-1282/2019, na katere se zahteva prosilka nanaša, IP ugotavlja, da organ v obdobju od junija 2019 do izdaje izpodbijane odločbe ni izdal drugih sklepov, zapisnikov in odločb, kot predhodno že poslanih dne 6. 7. 2020 oz. dne 7. 9. 2020 (sklep št. 710-1324/2019-11), zato jih tudi prosilki ne more posredovati. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa vsebinsko konsistentne in podprte z dokazili, popisi zadev, iz katerih tudi izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, pri čemer pa tudi prosilka ni uspela dokazati nasprotnega. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilke ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da prosilka v pritožbenem postopku glede sklepa št. 710-1324/2019-11 z dne 4. 9. 2019, nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo, kot to vse izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka