prosilec - Fagus Slovenica, d.o.o.

Številka: 09021-9/2026/4

Datum: 8. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248 ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … , ki jo … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 30. 6. 2026, zoper pisni odgovor družbe Fagus Slovenica, Lesni center, d.o.o., Kočevska Reka 1B, 1338 Kočevska Reka (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 11. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 6. 2026 se delno ugodi. Pisni odgovor družbe Fagus Slovenica, Lesni center, d.o.o., z dne 11. 6. 2026, se v delu, ki se nanaša 2. točko odločitve, odpravi.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 31. 3. 2026 zahteval, da mu zavezanec dovoli vpogled v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika za projekt »Thermal Oil Boiler Tender« (oziroma Biomass Thermal Oil Unit), vključno z vso interno dokumentacijo, vezano na postopek izbora, formalno imenovan Request for Proposal (RFP) - Biomass Thermal Oil Unit. To vključuje celotno dokumentacijo o postopku izbora, zbiranja ponudb in vabljenja sodelujočih ter vse relevantne kriterije, vezane na dotični postopek izbora, in ne nazadnje trenutno stanje projekta. V nadaljevanju se je opredelil do pojma osebe javnega prava, upoštevaje Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), kot tudi prakso DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), npr. odločba št 018-149/2019-21. Poudaril je, da iz akta o ustanovitvi zavezanca[1] izhaja, da družba ni bila ustanovljena zgolj za opravljanje običajne tržne dejavnosti, temveč kot instrument izvajanja javne politike države na področju upravljanja in predelave lesa kot naravnega bogastva. Edini ustanovitelj in 100 % družbenik zavezanca je družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki upravlja z državnimi gozdovi kot naravnim virom v javni lasti, in je v 100 % lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Namen ustanovitve družbe je lokalna predelava državnega lesa, povečanje dodane vrednosti naravnega vira, spodbujanje gospodarske dejavnosti na demografsko ogroženem območju ter uporaba lokalnih obnovljivih virov energije, kar presega zgolj poslovni interes in pomeni zadovoljevanje potreb splošnega interesa, čeprav se uresničuje v gospodarski obliki. Od tu tudi zaključek, da zavezanec izpolnjuje pogoje za osebo javnega prava v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZJN- 3. To pomeni, da ima status klasičnega naročnika, kar ga zavezuje k uporabi določil ZJN-3, kadar gre za postopke javnega naročanja. Ker torej zavezanec, kljub temu, da izpolnjuje pogoje za naročnika v skladu ZJN-3, omenjenega postopka za izbiro ponudnika ni vodil po vnaprej predvidenem postopku javnega naročanja po ZJN-3, je s tem kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena ZJN-3, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-3 in načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3.[2] Zavezanec bi moral voditi postopek v skladu z ZJN-3 in kot naročnik izbrati najugodnejšo izmed danih ponudb, to je ponudbo prosilca. Nadalje je poudaril, da je dolžnost posredovanja zahtevanih informacij podana neodvisno od vprašanja, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za status klasičnega javnega naročnika po določbah ZJN-3, saj njegova zavezanost izvira neposredno iz 1.a člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz uradnih evidenc, je edini lastnik družba Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki je v izključni lasti RS, s čimer je podan neposreden prevladujoč vpliv osebe javnega prava v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Ob tem je poudaril namen zakona iz šestega odstavka tega člena. Zavezanec, kot subjekt pod prevladujočim vplivom države, razpolaga s sredstvi, ki izvirajo iz upravljanja z naravnim bogastvom, zato je po petem odstavku 1.a člena ZDIJZ zavezan za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona. Ker se zahteva nanaša na celotno dokumentacijo izbranega ponudnika za projekt »Thermal Oil Boiler Tender« (oziroma Biomass Thermal Oil Unit), gre po mnenju prosilca za podatke o upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi, ki so po zakonu javni, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Izpostavil je tudi 10.a člen ZDIJZ, ki izrecno določa namen krepitve preglednosti in odgovornosti upravljanja s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci, ter vzpostavlja javni interes za razkritje podatkov o porabi teh sredstev.

(2) Zavezanec se je v odgovoru z dne 11. 6. 2026 najprej opredelil do svojega statusa po ZDIJZ, v zvezi s tem pa še do pojma informacije javnega značaja:

- Navedel je, da je poslovni subjekt oziroma družba z omejeno odgovornostjo v 100 % lasti družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o., ki je v 100 % lasti RS, in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ. Tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ) izhaja, da je zavezanec gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Poudaril je, da ni druga oseba javnega prava po ZDIJZ ter kot neupoštevne zavrnil vse navedbe prosilca glede zavezanosti kot druge osebe javnega prava po ZJN-3, saj gre v konkretnem primeru za postopek po ZDIJZ, kjer se določila ZJN-3 glede tega, kdo je zavezanec/naročnik po ZJN-3, ne uporabljajo. Tudi sicer ni zavezan postopati po ZJN-3, saj za to ni pravne podlage v ZJN-3, ter ni zavezanec in ni naročnik po ZJN-3, ni druga oseba javnega prava po ZJN-3. Nadalje je navedel, da v predmetnem nabavnem postopku kotlovske opreme ni šlo za postopek javnih naročil po določbah zakonodaje o javnih naročilih, ker ni naročnik in ga javno-naročniška zakonodaja ne zavezuje, temveč le za prosto oblikovanje pravnih razmerij na podlagi obligacijskega prava. Je gospodarska družba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost in deluje na konkurenčnem lesno-predelovalnem trgu. Prav tako ni druga oseba javnega prava po ZDIJZ, saj ni ustanovljen z javnopravnim aktom, niti njegova ustanovitev ni predvidena v javnopravnem aktu, ampak je ustanovljen na podlagi ZGD-1 z zasebnopravnim aktom. Opredelil se je tudi do svoje glavne dejavnosti in drugih dejavnosti ter izpostavil, da izvaja storitve predelave ter obdelave lesa, in ker gre za popolnoma tržno dejavnost, pri izvrševanju gospodarske dejavnosti ni vezan na javnopravni zakon/predpis. Noben javnopravni akt mu ne predpisuje zasledovanja javnih ciljev, javnega interesa ali izvrševanja javnih nalog ali opravljanja javnih služb, javnih gospodarskih služb. Tudi strateški cilj, kot izhaja iz zadnjega akta o ustanovitvi, ne predstavlja podlage za kakršni koli javni namen oziroma delovanje zavezanca v javnem interesu, saj je njegov temeljni cilj maksimiranje vrednosti družbe ter ustvarjanje čim višjega donosa družbenika na dolgi rok, pri čemer je tudi strategija glede lokalne predelave in lokalnih obnovljivih virov, če je to mogoče, vezana na gospodarnost, med drugim maksimiranje vrednosti ter na doseganje čim višje dodatne vrednosti. Nadalje je navedel tudi, da ne izvaja oblastne funkcije niti javnega pooblastila. Financiran je iz svojih prihodkov, ki jih ustvari na trgu, iz sredstev, ki jih ustvari pri svojem poslovanju, izvajanja tržne dejavnosti in njegovega financiranja pa ne urejajo javnopravni predpisi (ni financiran iz javnih dajatev, javnih sredstev, proračunskih sredstev ipd.). Ima tipične organe družbe z omejeno odgovornostjo, in sicer skupščino in direktorja s tipičnimi pristojnostmi po ZGD-1.

- Ker je torej zavezan po ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom), je treba upoštevati pojem informacije javnega značaja po 4.a člena ZDIJZ. Upoštevaje to določbo je ugotovil, da pri zahtevanih podatkih ne gre za taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ. Zahteva prosilca se namreč nanaša na projekt Thermal Oil Boiler Tender« oziroma Biomass Thermal Oil Unit, pri katerem je vodil nabavni postopek za kotlovsko opremo. Načrtuje namreč izvedbo ene najpomembnejših razvojnih naložb zadnjih desetletij let - gradnjo nove žage. V ta namen je po preveritvi trga na svojih spletnih straneh oktobra 2025 objavil poziv k oddaji ponudbe v zvezi z načrtovano gradnjo nove žage, in sicer je sam poziv oblikoval v več sklopov, med njimi tudi za kotlovsko opremo Thermal Oil Boiler (v nadaljevanju: RFP). Za svojo osnovno dejavnost, ki je razrez in predelava lesa, potrebuje namreč ustrezno infrastrukturo - lesno-predelovalni obrat, žago, in v tem okviru kupuje tudi novo kotlovsko opremo. Nova kotlovska oprema, ki je predmet zadevnega projekta, se tako nanaša na zavezančevo osnovno dejavnost razreza in predelave lesa in kot taka sodi v sklop izvajanja osnovne dejavnosti zavezanca na trgu, ne pa v t.i. spremljajočo dejavnost. Glede na navedeno ne gre za primer iz 4.a člena ZDIJZ. Ob tem je izpostavil prakso IP, prakso Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) ter stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) iz odločbe št. U-I-52/16-17. Poudaril je, da brez kotlovske opreme ne more izvajati svoje osnovne dejavnosti razreza lesa listavcev - bukove hlodovine in izdelkov sušenega lesa. Kotlovska oprema je tako nujna oprema za izvajanje osnovne dejavnosti zavezanca in tako njegovo nastopanje na trgu, kjer ne konkurira le z gospodarskimi subjekti, ki so dejavni na slovenskem trgu, ampak čezmejno. Ker torej v obravnavanem primeru zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, saj se nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, ki jo izvaja na trgu, prosilec do zahtevane dokumentacije ni upravičen.

- Ne glede na to, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, pa je v nadaljevanju izpostavil še druge razloge, zaradi katerih ocenjuje, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ:

• Pri dokumentaciji izbranega ponudnika gre za samostojno/enostransko dejanje ponudnika, ki odraža njegovo namero, da sodeluje pri konkretnem postopku izbire dobavitelja, s predlogi v okviru RFP. Dokumentacije izbranega ponudnika tako ni mogoče šteti kot informacije iz sklenjenega pravnega posla (pogodbe), še manj pa kot izdatek poslovnega subjekta, saj kot taka niti ne predstavlja izdatka poslovnega subjekta, ker jo je predložil ponudnik. Upoštevajoč navedeno, to še toliko bolj velja za zahtevano interno dokumentacijo, da ne predstavlja informacije iz sklenjenega pravnega posla.

• Zahtevanih dokumentov tudi ni mogoče šteti za informacije javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Tudi, če bi šteli, da je prosilka v delu dokumentacije izbranega ponudnika zahtevala informacije, ki so neposredno povezane s sklenjenim pravnim poslom iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, manjka drugi pogoj, in sicer, da gre za informacije, za razkritje katerih je podan prevladujoči javni interes. Meni, da prevladujočega javnega interesa ni, in se nanj ni skliceval niti prosilec. Meni namreč, da ni mogoče šteti, da bi šlo v obravnavani zadevi za informacije, ki bi zadevale širšo populacijo oziroma bile povezane z javnim zdravjem, javno varnostjo oziroma drugimi vprašanji, glede katerih bi lahko bil izkazan javni interes.

- Kar zadeva samo pogodbo z izbranim ponudnikom, vključno s posebnimi in splošnimi pogoji pogodbe in prilogami (v nadaljevanju: Pogodba), je izpostavil, da ne gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, saj je nanaša na nakup kotlovske opreme, ki je nujno potrebna in jedrna oprema njegove osnovne dejavnosti razreza in predelave lesa. In tudi, če bi sodila pod informacije javnega značaja, predstavlja Pogodba z izbranim ponudnikom poslovno skrivnost, do katere se je v nadaljevanju tudi konkretneje opredelil, po posameznih kriterijih.

(3) Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilec pri IP vložil pritožbo z dne 30. 6. 2026. Uvodoma je navedel, da je nabava kotlovske opreme v obravnavanem primeru informacija javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je vsak izdatek poslovnega subjekta pod prevladujočim za naročilo blaga ali gradnje predmet dolžnosti razkritja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Sistemska razlaga to tekstno jasnost po mnenju prosilca utrjuje, saj peti odstavek 1.a člena ZDIJZ izrecno določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tudi poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, ki upravljajo z naravnim bogastvom oziroma z državnim premoženjem, kar je natanko položaj zavezanca. Pri tem je izpostavil še šesti odstavek 1.a člena in 10. člen ZDIJZ ter ustavnopravno razlago iz odločbe št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017. Slednja v obravnavanem primeru, po mnenju prosilca, sploh ne pride v poštev, ker zadevna nabava ni del jedrne tržne dejavnosti zavezanca, saj je bistvena dejanska podlaga ustavnopravnega varovanja položaj zavezanca kot ponudnika lastne tržne storitve, ne pa položaj zavezanca kot kupca opreme od dobavitelja. V zadevnem primeru zavezanec v razmerju do izbranega ponudnika ne nastopa kot prodajalec lastne storitve, temveč kot kupec opreme. Položaj je strukturno različen od položaja, za katerega je Ustavno sodišče opredelilo ustavnopravno varstvo. Razširjanje tega varstva tudi na nakupna razmerja zavezanca z dobavitelji ni utemeljeno niti v besedilu odločbe niti v ustavnopravnem temelju varovanja. Nadalje je navedel, da nakup kotlovske opreme objektivno ni jedrna dejavnost zavezanca. Kotlovska oprema sama po sebi ni niti žaganje niti predelava lesa, temveč vmesna tehnološka oprema za sušenje lesa, kar je po izrecnem priznanju zavezanca samega »pripravljalna faza« pred postopkom predelave. Argument zavezanca, da je oprema »ključna za poslovanje« in da brez nje »ne bi mogel izvajati svoje jedrne dejavnosti«, ne pomeni, da je sama oprema del jedrne tržne dejavnosti zavezanca. Po enaki logiki bi v »jedrno dejavnost« sodile tudi nabave električne energije, vode, plina, gradbenih del, programske opreme in motornih vozil, kar bi izničilo praktično celotno dolžnost razkritja po 4.a členu ZDIJZ. Tako široka razlaga razlikovalne kategorije bi bila po mnenju prosilca v neposrednem nasprotju s petim in šestim odstavkom 1.a člena ZDIJZ in ji ni mogoče slediti. Poleg tega je bila ustavnopravna omejitev iz odločbe št. U-I-52/16-17 izrečena pred dvema bistvenima spremembama ZDIJZ, ki sta natančneje uredili dolžnost razkritja za poslovne subjekte in s tem podali izhodišče za njeno restriktivno razlago. Razlikovalno kategorijo je tako treba razlagati funkcionalno, ščititi je treba zavezanca v razmerju do njegovih neposrednih konkurentov pri tržnih dejavnostih, ne pa zavezanca v vlogi kupca pred razkritjem podatkov o porabi javnih sredstev. Sklicevanje zavezanca na sodbi Upravnega sodišča št. IU1098/2019-25 in št. IU 815/2020- 25 v tej zvezi ni prepričljivo, ker obravnavata drugačno dejansko stanje in drugačni tipi nabavnih razmerij. Sodbi splošnega pravila, ki bi izvzelo vsako nabavo, ki je za poslovanje zavezanca pomembna, ne ustvarjata. Nadalje se je prosilec konkretneje opredelil še do prevladujočega javnega interesa. Med drugim je poudaril, da je zavezanec v posredni lasti RS, s katerimi razpolaga, izvirajo iz upravljanja z državnim premoženjem, in vsako razpolaganje s temi sredstvi je po naravi poraba javnih sredstev. Izpostavil je tudi same navedbe zavezanca, da gre za eno najpomembnejših razvojnih naložb zadnjih desetletij in tehnološko zahtevno in cenovno izdatno postavko pri poslovanju. Nadalje je izpostavil, da je bil postopek izbora voden brez uporabe pravil ZJN-3 in posledično brez procesnih zaščit. V zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1828/2019-28 z dne 9. 5. 2022 je izpostavil, da so v obravnavanem primeru prisotni poraba javnih sredstev, ravnanje z naravnim bogastvom v javni lasti, večja investicija strateškega pomena ter zaprtost postopka izbora. Pri taki kumulaciji strukturnih dejavnikov je obstoj prevladujočega javnega interesa po mnenju prosilca očiten. Prosilec tudi meni, da poslovna skrivnost po ZDIJZ ni absolutno varovana, pa tudi v primeru, če bi bila podana glede posameznih komponent dokumentacije, prevlada prevladujoči javni interes. Poleg tega je sklicevanje zavezanca na poslovno skrivnost pavšalno in nekonkretizirano. V utemeljitev upravičenosti svoje zahteve pa je prosilec izpostavil še prvi in tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ. Razlaga zavezanca, ki izjemo iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ razširja tudi na pogodbe o nabavi blaga, je contra legem in v neposrednem nasprotju s pravilom restriktivne razlage izjem od prostega dostopa. Prosilec meni tudi, da je zavezanec kršil določilo ZDIJZ o delnem dostopu, saj ga ni presojal. Izpodbijani odgovor, čeprav obsega 25 strani, po njegovem mnenju ne vsebuje konkretne razčlenitve dokumentacije po posameznih komponentah niti konkretne presoje, kateri točno deli bi bili dostopni in kateri ne. Celotna dokumentacija je zavrnjena kategorično in pavšalno, kar je metodološko nedopustno in pomeni bistveno kršitev določb postopka. Prosilec pa oporeka tudi stroškovnemu izreku.

(4) IP je z dopisom št. 09021-9/2026/2 z dne 8. 7. 2026 seznanil zavezanca s pritožbo in ga pozval k posredovanju dokumentov, iz katerih izhajajo zahtevane informacije ter na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb prosilca.

(5) Zavezanec je IP posredoval odgovor 23. 7. 2026, kateremu je priložil zadevno dokumentacijo. V odgovoru se je najprej opredelil do navedb prosilca, da zadevna nabava ni del jedrne tržne dejavnosti zavezanca in ob tem ponovil posamezne navedbe iz izpodbijanega odgovora. Med drugim je izpostavil, da nabava bistvene opreme, ki jo zavezanec potrebuje za opravljanje tržne dejavnosti, zagotovo ne sodi med podporne dejavnosti. Nikakor ne gre za pravni posel, ki je bil sklenjen za namen internega obratovanja zavezanca, ampak je bil sklenjen za opravljanje njegove osnovne dejavnosti. Poslovanje za lastno interno obratovanje pomenijo izključno podporne dejavnosti kot npr. računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošniškega materiala. Ponovno je tako izpostavil tudi, da za svojo osnovno dejavnost, ki je razrez in predelava lesa, potrebuje ustrezno infrastrukturo - lesno-predelovalni obrat, žago, in v tem okviru kupuje tudi novo kotlovsko opremo. Nova kotlovska oprema se tako nanaša na zavezančevo osnovno dejavnost razreza in predelave lesa in tako sodi v sklop izvajanja osnovne dejavnosti zavezanca na trgu, ne pa v t.i. spremljajočo dejavnost ter zato ne gre za primer iz 4.a člena ZDIJZ. Ne strinja se tudi z navedbami prosilca, da so izvzeti le tisti posli, pri katerih zavezanec sam nastopa kot ponudnik svojih storitev oziroma blaga na trgu in iz njih ustvarja prihodke. Za take navedbe prosilec nima podlage v sodni praksi. Dejstvo je namreč, da ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ vsi tisti posli, ki se nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, kot je to v predmetnem primeru. V konkretnem primeru gre namreč za posel, ki je nujno potreben za izvajanje njegove osnovne dejavnosti in je neposredno vezan na osnovno dejavnost zavezanca. Nakup opreme se tako nikakor ne naša na podporne oziroma pomožne dejavnosti, oziroma interno poslovanje zavezanca. Ker v obravnavanem primeru zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ker se nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, ki jo izvaja prosto na trgu, prosilec do zahtevane dokumentacije ni upravičen. Ne glede na to, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, pa zavezanec tudi sicer izpostavlja, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ tudi iz razlogov, navedenih že v izpodbijanem odgovoru. Med drugim je navedel, da je predmet zahteve dokumentacija, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe, zaradi česar zahtevane dokumentacije že pojmovno ni mogoče umestiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno, to še toliko bolj velja za zahtevano interno dokumentacijo, ki je prav tako ni mogoče opredeliti kot informacijo iz sklenjenega pravnega posla. Zavezanec je tudi poudaril, da ne držijo navedbe prosilca, da sredstva, s katerimi razpolaga zavezanec, izvirajo iz upravljanja z državnim premoženjem, ter se do tega dodatno opredelil. Poudaril je tudi, da velikost in pomen investicije, ki se nanaša na njegovo osnovno dejavnost, nikakor ne pomeni obstoj prevladujočega javnega interesa. Z velikostjo in pomenom investicije za zavezanca se nikakor ne ogroža življenj, zdravja ali varnosti ljudi in podobnega. Ponovno je poudaril, da ni dolžan postopati po ZJN-3, ker ni zavezanec po ZJN-3, zaradi česar so navedbe prosilca v tej smeri brezpredmetne in tudi sicer v nobeni vzročno-posledični zvezi s prevladujočim javnim interesom. Nadalje je poudaril tudi, da ne le, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, ampak tudi sicer je materialno zmotno sklicevanje prosilca na to določilo ZDIJZ. Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb namreč ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka ZDIJZ, ampak sta za te subjekte relevantni določbi 4.a. in 6.a člena ZDIJZ, ki pa drugače urejata transparentnost porabe sredstev poslovnih subjektov v zvezi s pravico do dostopa do informacije javnega značaja. Kar zadeva izjemo poslovne skrivnosti je poudaril, da ni nobenega dvoma, da je ta konkretno opredeljena in ne gre za pavšalno sklicevanje, zato je te navedbe prosilca treba zavrniti kot neutemeljene. V zvezi z navedbami prosilca glede določb 6.a člena ZDIJZ pa je navedel, da lahko zavezanci zavrnejo dostop tudi do osnovnih podatkov o teh poslih, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, če se osnovni podatki nanašajo na posle, ki so sicer posli iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, niso pa donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge posle, s katerimi se dosega enak učinek. Zavezanec je tudi mnenja, da ni kršil 7. člena ZDIJZ, saj je zahtevo prosilca v celoti in obrazloženo zavrnil. Poudaril je, da ne držijo navedbe prosilca, da bi moral razkriti vsaj formalne okvire izbora, saj je zahtevo utemeljeno v celoti zavrnil. Ocenjuje, da je popolnoma skladno z zakonom odločil tudi v stroškovnem delu in izpostavlja, da ne držijo navedbe prosilca, da je stranski udeleženec zgolj formalno priglasil stransko udeležbo in uveljavil izjemo poslovne skrivnosti, saj je v zvezi z izjemo poslovne skrivnosti podal natančno obrazložitev (na 7 straneh), na kar se je pri zavrnitvi dostopa skliceval tudi zavezanec v svojem izpodbijanem odgovoru. Zavezanec je dostop do zahtevnih informacij torej zavrnil, zato je ob pravilni uporabi zakona in odvetniške tarife odločil o stroških stranskega udeleženca.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru je zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom poslal prosilcu pisni odgovor, s katerim mu je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. Ta pisni odgovor z dne 11. 6. 2026 se šteje kot zavrnilna odločba v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZDIJZ.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

(9) Nadalje IP ugotavlja, da je zavezanec v Poslovni register Slovenije[3] vpisan kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Gre za družbo, katere pravnoorganizacijska oblika je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, njen edini ustanovitelj in družbenik pa je družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., katere lastnik je Republika Slovenija. Glede na navedeno IP torej ugotavlja, da gre za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po 1.a členu ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da iz akta o ustanovitvi[4] ne izhaja, da bi bil zavezanec tudi izvajalec javne službe oziroma nosilec javnega pooblastila.

(10) IP ob tem pojasnjuje, da na odločitev v postopku po ZDIJZ ne vpliva položaj zavezanca, ki naj bi ga ta imel po ZJN-3, niti ne namen prosilca, zaradi katerega želi pridobiti zahtevane informacije. Ker je prosilec dokumente zahteval po ZDIJZ, kot informacije javnega značaja, se v tem postopku namreč ne odloča, ali so prosto dostopni prosilcu, ampak, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so dostopne vsakomur (5. člen ZDIJZ), torej javnosti. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. Ker gre za presojo dostopa do dokumentov zavezanca po ZDIJZ, se tako tudi njegova zavezanost presoja po določbah ZDIJZ, in torej ne po določbah ZJN-3, upoštevaje sodno prakso in prakso IP. IP pa sicer tudi ni pristojen, da bi presojal, ali bi moral zavezanec postopek izbora ponudnika opraviti po določbah ZJN-3, zato se posledično do navedb prosilca v zvezi s tem ne opredeljuje. Niti za dostop do dokumentov po ZDIJZ ni relevantna praksa Državne revizijske komisije.

(11) Glede na izpodbijani odgovor zavezanca z dne 11. 6. 2026, pritožbene navedbe in navedbe zavezanca na pritožbo je v obravnavanem primeru primarno sporno, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ.

Pojem informacija javnega značaja

(12) Pojem informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom določa 4.a člen ZDIJZ. V obravnavani zadevi ob tem ni sporno, da zavezanec z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, sporno je, ali je te mogoče uvrstiti pod taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ.

(13) Zavezanec pravilno ugotavlja, da so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom so namreč zavezanci le v ožjem delu, in sicer glede:

- informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacije o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ pa so Informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz 1. alineje prvega ostavka 4.a člena ZDIJZ, ki so nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma so z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa, opomba IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(14) Takšna opredelitev informacije javnega značaja je torej drugačna, znatno ožja, od opredelitve informacije javnega značaja pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ. Iz citirane določbe 4.a člena ZDIJZ namreč izhaja, da je zakonodajalec transparentnost poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vezal na dve ključni področji, in sicer na stvarno premoženje ter na izdatke poslovnega subjekta.

(15) V zvezi z zahtevanimi informacijami IP ugotavlja, da je zavezanec pravilno ugotovil, da te ne pomenijo nobene izmed informacij, navedenih v prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Po mnenju IP je namreč treba določbo 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja »informacija iz sklenjenega pravnega posla, …, ki se nanaša na izdatke subjekta za naročilo blaga«, razlagati po njeni jezikovni razlagi in ne širiti pomena besednih zvez. Besedna zveza »informacija iz sklenjena pravnega posla« pomeni informacijo, ki neposredno izhaja iz nekega pravnega posla. Celotne dokumentacije o postopku izbora, zbiranja ponudb in vabljenja sodelujočih ter vseh relevantnih kriterijev, vezanih na postopek izbora, pa nedvomno ni mogoče šteti kot pravega posla, niti ne gre za informacijo iz tega pravnega posla. Pravni posel v smislu določbe 1.a člena ZDIJZ je sklenjena pogodba z izbranim ponudnikom za kotlovski del, med tem ko ponudbena dokumentacija ne predstavlja informacije iz tega pravnega posla, čeprav je bila podlaga za njegov nastanek. Gre namreč za samostojno dejanje ponudnika, ki odraža njegovo namero, da sodeluje pri določenem povpraševanju. Zahtevane dokumentacije tako ni mogoče šteti kot informacije iz sklenjenega pravni posla, še manj pa kot izdatek poslovnega subjekta za naročilo blaga, saj kot taka niti ne predstavlja izdatka poslovnega subjekta. Upoštevajoč navedeno, to še toliko bolj (a fortiori) velja za zahtevano korespondenco, ki je prav tako ni mogoče opredeliti kot informacijo iz sklenjenega pravnega posla. V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost, v smislu ZDIJZ, je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, na kar je pravilno opozarjal že zavezanec.

(16) Upoštevajoč navedeno je sklicevanje prosilca, da je sestavni del pravnega posla (konkretne pogodbe) tudi vsa ponudbena dokumentacija izbranih ponudnikov in zahtevana komunikacija oziroma korespondenca, preširoko in kot tako neutemeljeno in neskladno s pojmovanjem informacije javnega značaja, kot jo definira prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ in razlaga upravna in sodna praksa.

(17) Da je treba pojem informacij javnega značaja iz 1.a člena ZDIJZ iskati v jezikovnem pomenu, kot izhaja iz zakona in njenega pomena ni dovoljeno širiti preko tega obsega, izhaja tudi iz ustavne in upravno sodne prakse s tega področja. Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 802/2015-10 z dne 1. 1. 2016, v 14. točki svoje obrazložitve, je razkritje podatkov že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da poseg v sicer varovane podatke ne bi bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec. Sodišče se je strinjalo z IP, da je zakonodajalec zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti, pri razlagi pa se je treba »držati njenega najožjega jezikovnega pomena..«. Ustavno sodišče pa je v svoji odločitvi št. U-I-201/14-14 in U-I-2012/14-13, z dne 19. 2. 2015, ko je presojalo ustavno skladnost novele ZDIJZ-C, ki je med drugim uzakonila zavezo dostopa do informacij javnega značaja tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, poudarilo pomen splošnega načela sorazmernosti iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Slednji tehta med obstojem javne koristi za dostop do informacij zaradi večje transparentnosti, zmanjšanje korupcijskega tveganja in povečanje učinkovitosti upravljanja in med interesom svobodne gospodarske pobude, da se ohrani določen del informacij kot poslovno skrivnost.

(18) IP tako zaključuje, da celotna zahtevana dokumentacija o postopku izbora, zbiranju ponudb in vabljenju sodelujočih ter vseh relevantnih kriterijev, vezanih na postopek izbora, tudi korespondenca, že pojmovno, kakor tudi po vsebini, ne pomenijo sklenjenega pravnega posla za naročilo blaga (pravni posel namreč predstavlja pogodba, ki je bila sklenjena v povezavi s to dokumentacijo, opomba IP), zato je odločitev zavezanca, da jih ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

(19) Prav tako, po presoji IP, zahtevane informacije ne ustrezajo definiciji informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Zahtevane informacije namreč niso nastale na podlagi pravnega posla iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj so nastale pred sklenitvijo pogodbe z izbranim dobaviteljem kotlovske opreme, ter tako že pojmovno niso mogle nastati na njeni podlagi (po sklenitvi). Dalje, drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, informacija javnega značaja tudi informacija, ki je neposredno povezana s pravnimi posli iz 1. alineje prvega odstavka tega člena, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjeme od prostega dostopa, opomba IP), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Po presoji IP je zavezanec pravilno ocenil, da v zvezi z zahtevanimi podatki ni izpolnjen pogoj prevladujočega javnega interesa za razkritje. Javni interes, ki ga predvideva navedena določba, je namreč bistveno ožji, saj je omejen le na primere, ko gre za posle iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, oziroma za informacije, ki so nastale na njihovi podlagi oziroma so z njimi neposredno povezane, in kot že navedeno predhodno, v obravnavanem primeru zahtevana dokumentacija ne predstavlja podatkov iz pravnega posla.

Trenutno stanje projekta

(20) Prosilec je zahteval tudi podatke o »trenutnem stanju projekta«. Po mnenju IP takšne opredelitve zahteve ni mogoče tolmačiti na način, da se zahteva nanaša na sklenjeno pogodbo z izbranim ponudnikom za dobavo kotlovskega dela, drugih informacij, v smislu odgovorov na vprašanja pa definicija informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ ne predvideva. Pritožba prosilca je tako tudi v tem delu neutemeljena. Prosilec je namreč precej konkretno opredelil svojo zahtevo in te v tem delu ni opredelil na način, da bi jo bilo mogoče šteti kot zahtevo po sklenjeni pogodbi, ampak kot podatek o dejstvu stanja projekta v času vložitve zahteve. Širitev oziroma sprememba zahteve za dostop do informacij javnega značaja v pritožbi ni dovoljena. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija.

(21) Ker je torej prosilec ta del zahteve opredelil opisno po stanju projekta v določenem trenutku, te informacije pa ni mogoče šteti kot informacije iz 4.a člena ZDIJZ, do katere bi bil prosilec upravičen, je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

Povrnitev dela stroškov postopka na prvi stopnje stranskemu udeležencu

(22) Prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da stranski udeleženec, ki vstopi v postopek, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, oziroma če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. Na podlagi te določbe je zavezanec naložil prosilcu plačilo stroškov postopka stranskega udeleženca v višini 149,33 evra.

(23) IP v tej zvezi ugotavlja, kot pravilno navajata tudi prosilec in organ, da se glede odločitve o stroških postopka stranskega udeleženca uporablja prvi odstavek 114. čl. ZUP, ki veže kritje plačila stroškov stranskemu udeležencu na uspeh zahtevka v postopku. Dilema, ki v tej zvezi obstaja, pa je vprašanje glede »vrste zahtevka«, na katerega je vezan uspeh, saj zakonodajalec glede slednjega ni bil povsem jasen, zato se je treba opreti na prakso sodišča. V tej zvezi je sodišče[5], v smiselno podobni zadevi, zapisalo, »da stranski udeleženec v postopku ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja. Zato o uspehu v zvezi z materialno pravnim zahtevkom, ni mogoče govoriti. Stranski udeleženec lahko uspe le s procesnopravnim zahtevkom, na primer z zahtevo za vstop v postopek, s pritožbo ali zahtevkom za izredno pravno sredstvo1. Ker je prvostopenjski organ tožniku priznal status stranskega udeleženca, zato do zahtevanih stroškov ni upravičen.«

(24) V obravnavanem primeru ni dvoma, da ima družba, s katero je zavezanec sklenil pogodbo za kotlovski del, v zadevi status stranskega udeleženca, ki ga je pridobila na podlagi povabila zavezanca, torej brez posebne zahteve za vstop v postopek, kar pomeni, da nastali stroški niso povezani s procesnopravnim zahtevkom stranskega udeleženca, posledično, po zgoraj navedenem stališču sodišča, do povračila zahtevanih stroškov stranski udeleženec ni upravičen.

(25) Do enakega zaključka pridemo tudi po nekoliko drugačnem stališču sodišča[6], ki je prav tako v smiselno podobni zadevi navedlo, »da zakon veže povračilo stroškov stranskemu udeležencu izključno na njegov uspeh v postopku, ta uspeh pa pomeni usodo zahtevka, o katerem se je v postopku odločalo in ne zgolj uspešnega vstopa v postopek. Povedano drugače: kot z vsemi ostalimi stroški, ki mu nastanejo s sodelovanjem v postopku, stranski udeleženec tudi glede teh stroškov pač tvega, da jih bo moral v primeru neuspeha nositi sam.«

(26) V obravnavanem primeru je torej prosilec podal zahtevo za posredovanje informacije, nasprotno pa je stranski udeleženec uveljavljal svoj zahtevek, da se dostop v celoti zavrne zaradi poslovne skrivnosti. V postopku dostopa do informacije javnega značaja je bil torej zahtevek stranskega udeleženca vezan na zavrnitev dostopa, zato je treba uspeh stranskega udeleženca vezati na vprašanje, v kolikšni meri je stranski udeleženec s svojim zahtevkom, da organ dostop v celoti zavrne, uspel.

(27) Zavezanec je z izpodbijanim odgovorom odločil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, dostop do sklenjene pogodbe pa zavrnil podredno zaradi varstva poslovne skrivnosti. Odločitev zavezanca torej ni bila vezana na uveljavljanje poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, pogodba pa niti ni bila predmet zahteve.

(28) Takšna je tudi praksa IP, ki v svojih odločbah[7] zahtevo po povračilu stroškov postopka stranskih udeležencev vselej veže na uspeh v postopku, pri čemer je ta povezan z usodo zahtevka o dostopu do informacije, ki je predmet presoje. Odločitev IP pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS.[8]

(29) Glede na navedeno je zavezanec v izpodbijanem odgovoru glede 2. točke izreka, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka stranskega udeleženca, zmotno uporabil materialno pravo. IP se strinja s prosilcem, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razumeti, v čem je podan uspeh stranskega udeleženca, da je organ odločil, da krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Zavezanec se je torej pravilno oprl na prvi odstavek 114. čl. ZUP, pri tem pa brez obrazložitve naredil zmotni zaključek, da je prosilec dolžan kriti stroške postopka stranskega udeleženca, kljub temu, da stroški stranskega udeleženca niso povezani s procesnopravnim zahtevkom in da mu je organ pri svoji odločitvi sledil le v neznatnem delu, oziroma je moral zavezanec sam po uradni dolžnosti paziti na materialno pravo glede pojma informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ. Stranski udeleženec s svojimi navedbami torej ni prispeval k drugačni odločitvi organa, kar pomeni, da v postopku ni uspel. V skladu s prvim odstavkom 114. čl. ZUP je zato dolžan sam kriti svoje stroške.

Sklepno

(30) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. Upoštevaje prvi odstavek 252. člena ZUP je izpodbijani odgovor odpravil glede stroškovnega dela, torej v 2. točki odločitve, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnil, upoštevaje prvi odstavek (ne gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ) in tretji odstavek (podatki o trenutnem stanju projekta ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, pogodba pa ni bila predmet zahteve) 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(31) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(32) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Čistopis spremenjenega akta o ustanovitvi/družbene pogodbe/statuta družbe Fagus Slovenica d.o.o., z dne 15. 10. 2025, vpisan v sodni register pod št SRG 2025/36314.

[2] ibid.

[3] Javno dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[4] https://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp?s=49&id=6809140.

[5] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št.: IIIU 236/2018-16 z dne 21. 1. 2021.

[6] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št  I U 935/2017-11 z dne 6. 9. 2018.

[7] Npr. odločbe IP: št. 090-259/2022/8 z dne 29. 9. 2022, št. 090-279/2021/4 z dne 22. 10. 2021, št. 090-228/2021/7 z dne 2. 12. 2021, št. 090-21/2020/4 z dne 25. 5. 2020.

[8] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 204/2020-21 z dne 9. 3. 2022.