prosilec - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.
+ -Številka: 090-197/2019/15
Kategorije: Poslovna skrivnost, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
POVZETEK:
Organ je zavrnil posredovanje informacij javnega značaja v zvezi s posojili sodnikov v CHF, ker z dokumenti ne razpolaga. IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ ne vodi posebnih evidenc in ne zbira podatkov v zvezi s posojili sodnikov v CHF, saj je posojilo sodnika ena izmed njegovih osebnih okoliščin, ki je lahko predmet presoje glede izločitve sodnika v konkretni sodni zadevi.
ODLOČBA:
Številka: 090-197/2019/15
Datum: 20. 5. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 29. 7. 2019, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, katere pravni naslednik je Slovenski državni holding, d.d. (SDH d.d.), Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 13. 8. 2019 se ugodi in se odločba z dne 29. 7. 2019, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje (pravni naslednici SDH d.d.), v ponovno odločanje.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je dne 1. 7. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. V pozivu je primarno pojasnil okoliščine v zvezi z nakupom poslovnega deleža v družbi Adriafin d.o.o., zaradi katerih zahteva dostop do informacij javnega značaja, nato pa zahteval, da mu organ posreduje sklep glede soglasja k zadevni prodajni pogodbi in dejansko podlago za njegov sprejem, predvsem pa cenitveno poročilo.
(2) Organ je z odločbo z dne 29. 7. 2019, brez številke, zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje:
- sklepa glede soglasja pri prodajni pogodbi in dejansko podlago za njegov sprejem v zvezi s prodajo polovičnega poslovnega deleža družbe Adriafin d.o.o., Vojkovo nabrežje 30, 6000 Koper. Omenjeno podjetje prodaja ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Portorož, Obala 33, 6320 Portorož - Portorose kupcu BSL d.o.o., Beethovnova ulica 12,1000 LJubljana,
- ocene vrednosti premoženja, ki je bila temelj za odločitev DUTB oz. cenitveno poročilo.
(3) Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil z dne 13. 8. 2019, št. 20/2019. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-197/2019/4 z dne 21. 10. 2019, s katero je pritožbo zavrnil. Zoper odločbo IP je prosilec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 1845/2019-19 z dne 17. 5. 2024 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Pritožba je utemeljena.
(4) IP primarno ugotavlja, da je prosilec zahtevo vložil na Družbo za upravljanje terjatev bank, d.d., ki pa v času ponovnega odločanja ni več zavezan organ, saj je 30. decembra 2022 DUTB kot pravna oseba prenehala obstajati. Glede na to, da so vse pravice in obveznosti DUTB prešle na Slovenski državni holding, d. d., ki kot univerzalni pravni naslednik vstopa v vsa pravna razmerja, ki so bila dotlej sklenjena med DUTB in tretjimi osebami, je IP tudi v navedenem postopku, kot zavezan organ določil SDH.
(5) V obravnavanem primeru ni bilo sporno, da je DUTB z zahtevanimi informacijami razpolagal in jih je tudi posredoval IP. Prav tako ni bilo sporno, da sodijo v delovno področje DUTB, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. DUTB je bil kot zavezan organ že večkrat v postopku pred IP in tudi pred Upravnim sodiščem RS[1], ki je v sodbi št. IU 1075/2021-11 z dne 9. 8. 2022, v točki 9, izrecno zapisalo, da je DUTB pravna oseba javnega prava, zato ni sporno, da je po ZDIJZ (bila) zavezana v svojem celotnem delovanju.
(6) V obravnavanem primeru pa ostaja sporno vprašanje, ali je dostop do zahtevanih informacij omejen, zaradi izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v svoji odločbi skliceval DUTB oziroma, ali so podani razlogi, zaradi katerih je zatrjevana izjema presežena (poraba javnih sredstev, test interesa javnosti).
(7) Sodišče je v omenjeni sodbi v točki 57 izpostavilo, »da je treba pred presojo, ali gre za poslovno skrivnost, upoštevati absolutno javnost podatkov, če gre za porabo javnih sredstev in torej pojem porabe javnih sredstev razlagati široko. V izpodbijani odločbi je IP glede porabe javnih sredstev navedel, da » IP v tej fazi ne more sprejeti stališča, da ker se organ ni strinjal s prodajo, da je prišlo do porabe javnih sredstev« in »da ker delež družbe Adriafin d.o.o. še ni bil prodan in bo potencialno predmet ponovne prodaje oziroma razpolaganja Javna sredstva niso bila porabljena, kar pomeni, da izjema poslovne skrivnosti v tem smislu ni presežena«. Sodišče se z navedenim ni strinjalo, saj naj bi se bolj natančno ugotovilo, zakaj naj bi bila porabljena oziroma oškodovana sredstva DUTB in posledično javna sredstva, kar je zatrjeval prosilec. Sodišče je nadalje navedlo (točka 58), »da bo treba v ponovnem postopku upoštevati tudi čas, ko je prosilec zahteval vpogled v zahtevane informacije oziroma ko je o pritožbi zoper prvostopenjski akt odločala tožena stranka (IP) glede na celoten potek pogajanj v zvezi s konkretnim poslovnim razmerjem in kdaj se je ta proces končal s »sklenitvijo posla«,.., ter nadalje » Brez dvoma namreč zavrnitev soglasja za sklenitev pravnega posla lahko pomeni odločitev o pravnem poslu, ki je lahko tudi izrazito sporna z vidika gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti upravljanja s sredstvi subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je preglednost takšne odločitve pravno relevantna v smislu ZDIJZ«.
(8) IP ugotavlja, da se je DUTB pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij zlasti oprl na dejstvo, da posel prodaje tržnega deleža družbe Adriafin d.o.o. še vedno obstaja in je lahko potencialno predmet ponovne prodaje oziroma razpolaganja, kar pa je treba glede na potek časa (zahtevane informacije so iz leta 2019) ponovno preizkusiti, zaradi česar je tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe izgubila pomen in kot taka ne omogoča več preizkusa zatrjevanih okoliščin, zato se je ne da več preizkusiti.
(9) Ker organ prve stopnje najbolje pozna zahtevane dokumente in z njimi tudi razpolaga, lahko najbolje ugotovi dejansko stanje, ki se je zaradi poteka časa zagotovo že spremenilo, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
(10) V ponovljenem postopku bo moral organ ponovno izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do dokumentov z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti, in sicer zlasti glede obstoja tretjega pogoja, da imajo zahtevane informacije tržno vrednost in bi torej razkritje informacij zmanjšalo konkurenčno prednost organa in mu povzročilo škodo. Organ bo torej moral po eni strani jasno specificirati, kakšna poslovna škoda bi mu lahko v primeru razkritja nastala ter se po drugi strani opredeliti do razlogov prosilca, ali gre dejansko za porabo javnih sredstev in zakaj je v javnem interesu, da se dostop do zahtevanih informacij dovoli. Ob tem mora organ upoštevati tudi jasno izraženo stališče sodišča v sodbi, da je treba porabo javnih sredstev razlagati široko in da je bil DUTB v svojem celotnem delovanju zavezan k transparentnosti. Organ mora opraviti preizkus tudi glede možnosti izvedbe delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ, če bo ugotovil, da obstajajo zadržki za posredovanje zahtevanih informacij v celoti.
(11) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
(12) V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
(13) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Sodbe opr. št.: IU 1075/2021-11 (točka 9), IU 244/2017-41