prosilec - Državni zbor RS

Številka: 090-409/2026/5

Datum: 14. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi osmega odstavka 11. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25; v nadaljevanju: ZMed-1), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija …., ki jo je vložil novinar (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 8. 2026, zoper zavrnilni odgovor z dne 28. 8. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani odgovor), Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 8. 2026, zoper zavrnilni odgovor z dne 28. 8. 2026 Državnega zbora Republike Slovenije, se ugodi in se ga odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov:

-        iz dokumenta organa »SPREMEMBE ZA OBRAČUN PLAČ ZA POSLANKE IN POSLANCE TER GENERALNO SEKRETARKO DRŽAVNEGA ZBORA v mesecu juniju 2026«, naslov in datum ter podatke za poslanca ….., in sicer celotno vrstico v tabeli, pri čemer mora prekriti naslov tabele,

-       iz dokumenta organa »SPREMEMBE ZA OBRAČUN PLAČ ZA POSLANKE IN POSLANCE TER GENERALNO SEKRETARKO DRŽAVNEGA ZBORA« v mesecu juliju 2026, naslov in datum ter podatke za poslanca ….., in sicer celotno vrstico v obeh tabelah, pri čemer mora prekriti naslov tabele.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 27. 8. 2026 na organ naslovil novinarsko vprašanje, s katerim je vprašal:

1.) Kdaj je bil poslanec ….. na dopustu? Prosim za točne datume od začetka mandata.

2.) Kdaj je bil na bolniški? Prosim za točne datume.

3.) Koliko dni je bil skupno odsoten zaradi dopusta in koliko zaradi bolniške?

(2) Organ je prosilcu dne 27. 8. 2026 odgovoril s sporočilom, v katerem je navedel, da je poslanec …. v letu 2026 koristil skupno 10 od skupno 23 dni letnega dopusta (do vključno meseca julija 2026). Organ je pojasnil, da s podatki o dejansko koriščenem letnem dopustu razpolaga šele po zaključku meseca, saj se napovedi koriščenja dopusta med mesecem pogosto spreminjajo (odpovedi že napovedanega dopusta, naknadne prijave dopusta, ipd.). Skladno z odločbo IP je datum nastopa letnega dopusta izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Prosto dostopen podatek je le podatek o skupnem številu odobrenih in številu izkoriščenih dni letnega dopusta. Podatkov o bolniškem staležu pa organ ne posreduje, saj v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov sodi med občutljive osebne podatke. Pravico do letnega dopusta poslancem določa Zakon o poslancih. Podrobno o pravici do dopusta si lahko prosilec prebere na spletnem portalu organa, med Pogostimi vprašanji.

(3) Na odgovor organa se je dne 27. 8. 2026 odzval prosilec in navedel novo vprašanje:

Na katere dneve je bil poslanec ….. odsoten z delovnega mesta (ne potrebuje podatka o tem, ali gre za bolniški stalež ali dopust)? Organ je dne 28. 8. 2026 navedel, da kot že navedeno v prejšnjem sporočilu, tako datumsko nastopa letnega dopusta kot datuma bolniškega staleža nista informaciji javnega značaja.

(4) Dne 28. 8. 2026 je prosilec poslal novo sporočilo, v katerem je navedel, da to ne drži. Iz prakse IP, podprte s sodnimi odločitvami, izhaja, da je podatek o prisotnosti oziroma odsotnosti javnega funkcionarja po posameznih dnevih lahko informacija javnega značaja, če se pri tem ne razkriva razloga odsotnosti. Njegova zahteva se nanaša izključno na podatek, ali je bil posamezni poslanec na posamezni dan prisoten ali odsoten, brez navedbe oziroma razkrivanja razloga odsotnosti (npr. bolniški stalež ali letni dopust). Vztraja pri posredovanju podatkov.

(5) Dne 28. 8. 2026 je organ navedel, da kot že navedeno, zahtevani podatki niso informacije javnega značaja, saj gre za varovane osebne podatke. Po mnenju IP (odločba št. 090-21/2009/15 z dne 8. 8. 2012) je podatek o številu odobrenih in številu izkoriščenih dni letnega dopusta podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ali javno funkcijo) in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev. Datum, kdaj je nekdo koristil letni dopust, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pomeni poseg v zasebnost posameznika. Navedeno velja še toliko bolj za podatke o tem, kdaj je bil posamezni javni uslužbenec ali funkcionar v bolniškem staležu.

(6) Dne 1. 9. 2026 je prosilec, v skladu z določbo sedmega odstavka 11. člena ZMed-1, vložil pritožbo zoper odgovor organa z dne 28. 8. 2026. V njem se sklicuje na prakso IP.

Pritožba je utemeljena.

(7) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed-1

(8) Po določbi sedmega odstavka 11. člena ZMed-1 je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 11. člena ZMed-1 pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

(9) Omejitev pritožbe zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka.[1] Pritožbeni postopek po ZMed-1 ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 11. členu ZMed-1, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati,

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, namreč niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Dne 10. 9. 2026 je organ posredoval zahtevano dokumentacijo in dopis št. 010-08/26-46/4 z dne 10. 9. 2026. V njem pojasnjuje, da v zvezi z zaprosilom za podatek o tem, ali je bil posamezni poslanec na določen dan prisoten oziroma odsoten z delovnega mesta oziroma s sedeža Državnega zbora, organ takšne evidence ne vodi in zato s takšnim podatkom ne razpolaga.

Poslanci so funkcionarji, ki z Republiko Slovenijo niso v delovnem, temveč v službenem razmerju. V okviru tega razmerja izvajajo zakonodajno oblast in niso podrejeni navodilom ter nadzoru delodajalca, kot je to značilno za delovno razmerje. Upoštevaje ustavnopravni položaj poslanske funkcije in naravo poslanskega mandata po 82. členu Ustave poslanci ne beležijo svoje prisotnosti na sedežu Državnega zbora, na sejah Državnega zbora oziroma njegovih delovnih telesih ali pri delu v volilnih enotah oziroma na terenu. Poslanska funkcija se ne opravlja v okviru vnaprej določenega delovnega časa in tudi ne izključno na sedežu Državnega zbora. Od poslancev se pričakuje, da funkcijo izvršujejo, kadarkoli je to potrebno, pri čemer lahko delo opravljajo tudi na terenu, v volilnih enotah ali poslanskih pisarnah (35. člen Zakona o poslancih). Tako je tudi v Programu dela Državnega zbora za leto 2026 predvideno, da so ponedeljki praviloma namenjeni delu v poslanskih pisarnah oziroma volilnih enotah. Odsotnost poslanca s sedeža Državnega zbora zato ne pomeni, da ta dan poslanske funkcije ni opravljal.

Mandatno-volilna komisija, ki opravlja naloge kadrovske službe za poslance, vodi evidenco uveljavljanja delovnopravnih pravic poslancev po posameznih dnevih (dopust, bolniška odsotnost, službena odsotnost ter drugih podatkov za obračun stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije), in sicer za potrebe obračuna plače in povračil stroškov v zvezi z delom. Pravna podlaga za to izhaja iz Zakona o poslancih (poglavje IV. 3 Materialni in drugi pogoji za delo poslancev) in 95. člena Poslovnika Državnega zbora. Ta evidenca ni evidenca fizične prisotnosti poslancev na sedežu Državnega zbora, zato iz nje takšnega podatka ni mogoče ugotoviti. Ob tem organ pojasnjuje, da koriščenje letnega dopusta ne pomeni nujno, da poslanec tega dne ni opravljal poslanske funkcije ali da ni bil prisoten na sedežu Državnega zbora. Poslanec se lahko na primer kljub koriščenju dopusta udeleži večernega glasovanja na seji Državnega zbora ali delovnega telesa.

Glede na naravo poslanske funkcije zato ni vzpostavljen sistem evidentiranja delovnega časa poslancev oziroma prisotnosti na delovnem mestu. Program dela Državnega zbora za leto 2026 in evidenci, ki ju Mandatno-volilna komisija vodi za potrebe obračuna plač in drugih prejemkov in iz katerih izhajajo tudi podatki o odsotnosti poslanca …. v mesecu juniju in juliju 2006, prilagamo. Ob tem dodajamo, da je predmetna evidenca namenjena zagotavljanju podatkov med kadrovsko in finančno službo ter zato predstavlja notranji način organizacije dela navedenih služb za potrebe obračuna plač in drugih prejemkov poslancev.

(11) Organ je posredoval dokument »SPREMEMBE ZA OBRAČUN PLAČ ZA POSLANKE IN POSLANCE TER GENERALNO SEKRETARKO DRŽAVNEGA ZBORA« v mesecu juniju 2026 in mesecu juliju 2026, pri čemer je pojasnil, da za mesec april in maj za poslanca ….. (v nadaljevanju poslanec) ni evidentiranih podatkov, tako da za ta dva meseca poslanec ni imel evidentiranih odsotnosti. IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z evidenco delovnega časa poslancev, saj iz 15. člena Zakona o javnih funkcionarjih (v nadaljevanju ZF) izrecno izhaja, da za funkcionarja, ki poklicno opravlja funkcijo, se ne glede na zakon, ki določa evidence na področju dela in socialne varnosti, evidenca o izrabi delovnega časa ne vodi. ZF določa, da ima pravico do plače, plačila za opravljanje funkcije, povračil stroškov in drugih prejemkov, določeno v tem ali drugem zakonu, funkcionar z dnem, ko začne opravljati funkcijo. V skladu s 14. členom pa funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima za čas odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu oziroma zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pravico do nadomestila plače v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi. Zaradi preveritve pogojev za pravilno izplačilo različnih nadomestil in povračil organ kljub temu vodi določeno evidenco, ki jo je posredoval v pritožbenem postopku. IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, glede vprašanja prosilca, na katere dneve je bil poslanec od nastopa mandata do dneva zahteve, odsoten, saj odgovor izhaja iz dokumenta organa »SPREMEMBE ZA OBRAČUN PLAČ ZA POSLANKE IN POSLANCE TER GENERALNO SEKRETARKO DRŽAVNEGA ZBORA« za posamezen mesec. S tem je glede novinarskega vprašanja podana tudi procesna predpostavka iz sedmega odstavka 11. člena ZMed-1, zato je pritožba v tem delu dovoljena. V nadaljevanju je tako IP v tem delu presojal, ali glede prostega dostopa do zahtevane dokumentacije, obstaja kakšna izmed zakonskih izjem po ZDIJZ.

Varstvo osebnih podatkov

(12) Organ se je v zavrnilnem odgovoru skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali so v zahtevanih dokumentih varovani osebni podatki poslanca ali pa je podana pravna podlaga za razkritje navedenih informacij.

(13) IP ugotavlja, da dokument organa »SPREMEMBE ZA OBRAČUN PLAČ ZA POSLANKE IN POSLANCE TER GENERALNO SEKRETARKO DRŽAVNEGA ZBORA« za posamezen mesec vsebujejo tudi osebne podatke, glede katerih je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za njihovo obdelavo podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES[2] (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov[3] (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(14) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(15) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(16) Ob vpogledu v zahtevane dokumente je IP ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta osebne podatke poslancev. Iz njih so glede odsotnosti razvidni: imena in priimki poslancev, datumi odsotnosti in koliko dni skupaj po posameznih razlogih za odsotnost. Iz različnih tabel so razvidni dnevi za različne razloge odsotnosti: »Redni letni dopust«, »Službena odsotnost«, »Bolniška odsotnost«, »Očetovski dopust«. Poslanci so javni funkcionarji, zato je pri presoji treba upoštevati še določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Koliko časa in katere dni je posamezen funkcionar opravljal svojo funkcijo, je zato podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec pa ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. Takšno stališče je večkrat potrjeno tudi z upravno sodno prakso, in sicer s sodbami Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter s sklepoma Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in ostalimi osebnimi podatki, ki nastanejo oziroma so vezani na posameznika ob opravljanju delovnega razmerja, vendar niso neposredno povezani s samim izvrševanjem njegove delovne obveznosti. Če to stališče povežemo z določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotovimo, da je njen namen le razkritje tistih osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Javni funkcionarji se s tem, ko nastopijo funkcijo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti.

(17) V zvezi s tem je IP ugotovil, da so navedba imena in priimka poslanca, navedba dejstva, da je bil poslanec odsoten z dela in kateri dan je bil odsoten, nedvomno podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije funkcionarja in niso varovani osebni podatki. IP ne dvomi, da je tudi navedba, na kateri konkreten dan poslanec ni opravljal funkcije, informacija javnega značaja, ki je pozavna z opravljanjem njegove funkcije.

(18) Drugače pa je v delu podatkov, ki razkrivajo vzrok odsotnosti poslanca. Ti podatki namreč niso vedno podatki povezani z opravljanjem javne funkcije, temveč gre za osebne podatke, ki uživajo posebno pravno varstvo (na primer v primeru, ko gre za bolniško odsotnost posameznika ali koriščenje letnega dopusta oziroma očetovskega dopusta) in kažejo tudi na osebne okoliščine javnih uslužbencev (zdravstveno stanje, obdobje koriščenja dopusta, razlog za dopust,…). Podatek, kakšen je razlog odsotnosti, je razviden iz poimenovanja posamezne tabele v zahtevanem dokumentu. S tem, ko se prekrije poimenovanje tabele, se javnosti onemogoči razkrijte razloga za odsotnost poslanca iz opravljanja službe. Po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč niti za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na test interesa javnosti se niti prosilec niti organ sploh nista sklicevala oziroma ga presojala. Navedeni podatki zato predstavljajo varovane osebne podatke in jih prosilcu ni dopustno posredovati. Ob tem IP pojasnjuje, da čeprav gre za t.i. varovane osebne podatke, je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi. Zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijani zavrnilni odgovor in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane izpise na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

(19) IP se ne strinja z organom, da s tem, ko se omogoči dostop do datumov odsotnosti poslanca in skupnih dni odsotnosti, odločitev odstopa od dosedanjega stališča IP, da je datum, kdaj je nekdo letni dopust koristil, oziroma kdaj je bil v bolniškem staležu, varovan osebni podatek. Podatki o tem, kdaj je bil poslanec na dopustu oziroma v bolniškem staležu, ne izhajajo iz podatkov, za katere je v obravnavani zadevi IP odločil, da so javni. Iz podatkov, za katere je v obravnavani zadevi odločeno, da so dostopni javnosti izhaja, kdaj je bil poslanec odsoten in ne razlog za njegovo odsotnost. IP je takšno stališče sprejel v številnih zadevah, v katerih je odločal o dostopu do liste prisotnosti javnih uslužbencev. V navedenih zadevah (glej na primer odločbe IP št. 090-25/2025 z dne 25. 3. 2025, št. 090-14/2025/9 z dne 21. 2. 2024, št. 090-134/2022/11 z dne 24. 5. 2022, idr.) je odločil, da se razkrijejo podatki o uri, dnevu prisotnosti, ni pa odločil, da se omogoči dostop do razloga odsotnosti, iz katerega bi bilo razvidno, da je javni uslužbenec na bolniški oziroma na dopustu. Enako velja za odločbo IP št. 090-194/2013/4 z dne 19. 9. 2013, kjer je odločeno o prisotnosti župana, ki je tako kot poslanec javni funkcionar na lokalni ravni. V obravnavani zadevi IP tako ne odstopa od dosedanje prakse, iz katere izhaja, da podatek o tem, kdaj je posamezni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar koristil letni dopust oziroma je bil odsoten zaradi bolniške predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razloga odsotnosti z obravnavano odločbe organu ne nalaga razkriti.

(20) IP še pojasnjuje, da na podlagi vsega navedenega in upoštevajoč določbo a26.a člen ZDIJZ, poslanca ni vabil k priglasitvi stranske udeležbe, saj podatki, katerih razkritje je naložil IP s to odločbo, predstavljajo podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev (prva alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in so tako že z zakonom določeni kot javni.

(21) V pritožbenem postopku je IP ugodil pritožbi prosilca na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP in organu naložil, da prosilcu omogoči dostop na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred IP pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena.

[2] Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.

[3] Uradni list RS, št. 163/22.