dekorativna slika

prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo

+ -
Datum: 21.04.2022
Številka: 090-105/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilka je med drugim na podlagi ZDIJZ zahtevala listine, ki se tičejo pravnega posla prodaje zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora (2169) in vseh povezanih listin, ki jih je mogoče šteti za listine informacije javnega značaja. Organ je zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da dokumentacija, za katero je zaprosila prosilka, ne obstaja. Odločitev organa, da se zahteva prosilke zavrne, saj organ z dokumenti o odsvojitvi zadevnih nepremičnin ne razpolaga in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ, je tako pravilna, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-105/2022/5

Datum: 21. 4. 2022

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 3. 2022, zoper odločbo št. 090-11/2022-3 z dne 10. 3. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 16. 3. 2022, zoper odločbo št. 090-11/2022-3 z dne 10. 3. 2022 Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 25. 2. 2022 na elektronski naslov gp.gs@gov.si in gp.mzi@gov.si naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da Republiko Slovenijo na podlagi določil Uredbe o upravnem poslovanju in ZDIJZ naproša za posredovanje informacij javnega značaja – listin, ki se tičejo pravnega posla prodaje zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora (2169) in vseh povezanih listin, ki jih je mogoče šteti za listine informacije javnega značaja.

 

O vlogi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo. Iz nje izhaja, da je organ s prvo točko izreka izpodbijane odločbe zahtevo prosilke za dostop do informacije javnega značaja, v obliki posredovanja kopije pogodbe o prodaji zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, zavrnil. Z drugo točko izreka pa je ugotovil, da stroški postopka niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ za razjasnitev dejanskega stanja zahteve poklical prosilko, ki je v telefonskemu pogovoru pojasnila, da se želi seznaniti s pogodbo, s katero je bilo zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora preneseno z Republike Slovenije na tretjo osebo, in sicer predvidoma na …, d. d. in torej ne s pogodbo, s katero je Republika Slovenija to zemljišče pridobila v svojo last. Organ se je v svoji obrazložitvi nadalje skliceval na 4. člen ZDIJZ in navedel, da v skladu z veljavnim Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti v delovno področje organa med drugim sodi tudi izvajanje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem države, katerega upravljavec je organ. Po pregledu vse razpoložljive dokumentacije (tako tiste, ki je trenutno v obravnavi kot tudi že arhivirane dokumentacije) je organ ugotovil, da dokument, katerega posredovanje zahteva prosilka, ne obstaja, in sicer ne obstaja pogodba, s katero bi bil urejen prenos lastništva zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora z Republike Slovenije na neko tretjo osebo. Iz vpogleda v zemljiško knjigo na dan izdaje odločbe izhaja, da je navedeno zemljišče v lasti Republike Slovenije. Dokumenta, katerega posredovanje zahteva prosilka, organ ni izdelal in ga tudi ni prejel od tretjih oseb. Ker dokument, katerega posredovanje zahteva prosilka, ne obstaja, je organ odločil, da se zahteva prosilke za dostop do informacije javnega značaja zavrne.

 

Prosilka je dne 16. 3. 2022 po elektronski pošti na IP poslala svojo pritožbo, ki jo je IP dne 17. 3. 2022 odstopil organu. V pritožbi prosilka navaja, da je dne 28. 2. 2022 po elektronski poti zaprosila organ za posredovanje informacije javnega značaja, ki se tičejo prodaje zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora. Iz priloženega zgodovinskega izpisa zemljiške knjige nedvomno izhaja, da je zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora prešlo iz lastništva RS na novega lastnika …, d. d. dne 7. 9. 2015. Zemljišču se je tudi spremenila parcelna številka iz parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora v parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora, kar je razvidno iz izpisa ZK. Prosilka meni, da je šlo za pripojitev dela zemljišča par. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora k že obstoječemu zemljišču parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora. Res pa je, da del zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora obstaja še danes, ki je v lasti RS. Ker nedvomno iz javnih knjig izhaja, da je lastništvo RS prešlo v letu 2015 na lastništvo …, prosilka meni, da je pritožba utemeljena, saj obstaja pogodba o prenosu lastništva (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba,…).

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-11/2022/5 z dne 23. 3. 2022, poslal IP. V odstopnem dopisu je organ podal dodatna pojasnila glede pritožbenih navedb prosilke in posredoval dokumentacijo zadeve. Navedel je, da je prosilka v svoji vlogi z dne 25. 2. 2022 izrecno navedla, da se želi seznaniti s pogodbo, s katero je bilo zemljišče parc. št. 283/13, k. o. Kranjska Gora prodano in posledično preneseno z Republike Slovenije na tretjo osebo. Organ v postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države po navadi nastopa v vlogi kupca, torej pridobitelja zemljišč, ki so potrebna za gradnjo/rekonstrukcijo državnih cest. Tudi v predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je organ zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora odkupil od takratnega lastnika in vknjižil lastninsko pravico v korist Republike Slovenije. Iz navedenega izhaja, da ne obstaja pogodba ali druge vrste listina, s katero bi bilo zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora prodano tretji osebi, ampak ravno nasprotno – obstaja dokumentacija, s katero je organ za Republiko Slovenijo to zemljišče pridobil v last za potrebe izvedbe rekonstrukcije državne ceste. Ker zaprošena dokumentacija ni obstajala in ker se je postavil dvom v to, ali se prosilka res želi seznaniti s pogodbo, s katero je organ za Republiko Slovenijo prodal zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, je bila prosilka po telefonu zaprošena, da jasno navede, s katero dokumentacijo se želi seznaniti: ali z dokumentacijo, s katero je bilo zemljišče preneseno z Republike Slovenije na tretjo osebo, ali z dokumentacijo, s katero je bilo zemljišče preneseno s tretje osebe na Republiko Slovenijo. Prosilka je v telefonskem pogovoru pojasnila, da se želi seznaniti z dokumentacijo, s katero je bilo zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora preneseno z Republike Slovenije na tretjo osebo. Prosilka je navedla tudi, da naj bi to zemljišče organ prodal družbi …, d. d. in da naj bi bilo to razvidno iz zemljiške knjige. Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, Republika Slovenija in torej ne družba… d. d. Tekom postopka je bilo zato ugotovljeno, da dokumentacija, za katero zaproša prosilka, ne obstaja. Takšna pogodba, ki jo zahteva prosilka, sploh ne obstaja in ni bila sklenjena, zato je bila zahteva prosilke zavrnjena.

 

IP je dne 30. 3. 2022 s pozivom št. 090-105/2022/2 organ pozval na pojasnila. Z odgovorom organa št. 090-11/2022/7 z dne 5. 4. 2022 je IP dne 8. 4. 2022 seznanil prosilko, ki vse do izdaje odločbe ni podala dodatnih pripomb. Iz pojasnil organa izhaja, da je v predmetni zadevi organ zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora odkupil od takratnega lastnika, družbe .., d. d., in vknjižil lastninsko pravico v korist Republike Slovenije. Gre za ustaljen postopek pridobivanja zemljišč v primeru rekonstrukcije državne ceste, po katerem se najprej sklene pogodba, s katero se pogodbeni stranki dogovorita, kateri del zemljišča je potreben za izvedbo določene rekonstrukcije državne ceste. Nato se izvede parcelacija in po pravnomočnosti parcelaciji se sklene še pogodba, s katero se tisto zemljišče, ki je bilo potrebno za izvedbo določene rekonstrukcije, prenese v last Republike Slovenije. V konkretnem primeru sta pogodbeni stranki najprej sklenili pogodbo št. 2415-08-050120/0 z dne 19. 12. 2007, s katero sta se dogovorili, da …, d. d. Republiki Sloveniji proda del zemljišča parc. št. 282/8, k. o. Kranjska Gora v izmeri 190 m2. Nato je bila v naravi izvedena ureditev državne ceste R1-201/203 Kranjska Gora-Mojstrana-Dovje. Po izvedeni ureditvi je bila naročena in izvedena parcelacija zemljišča parc. št. 282/8, k. o. Kranjska Gora. Po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji je bilo izdano obvestilo o spremembi v zemljiškem katastru št. 02112-44/2010-16 z dne 26. 7. 2010. Iz navedenega obvestila izhaja, da sta s parcelacijo iz zemljišča parc. št. 282/8, k. o. Kranjska Gora nastali zemljišči parc. št. 282/13 (cesta v izmeri 189,00 m2) in parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora. Iz navedenega izhaja, da zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora v naravi predstavlja del državne ceste in da to zemljišče meri 189 m2. Po pravnomočno izvedeni parcelaciji je bila zato med pogodbenima strankama sklenjena še pogodba namesto razlastitve št. 2431-14-050460/0 z dne 18. 4. 2014, s katero je družba .., d. d na Republiko Slovenijo prenesla zemljišče parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora. Organ navaja, da se parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora kasneje ni razdelila še na parcelo št. 282/14, k. o. Kranjska Gora. Za potrebe razjasnitve tega vprašanja je organ opravil pregled arhiva elaboratov geodetskih storitev, ki je dostopen na spletni strani Geodetske uprave RS. Iz zemljiškega katastra je bilo ugotovljeno, da je bilo zemljišče parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora, udeleženo v dveh katastrskih postopkih, vendar noben ne predstavlja postopka parcelacije. Prvi postopek se nanaša na postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo, sklep št. 02112-324/2013-11 z dne 26. 4. 2013. Drugi postopek se nanaša na evidentiranje izravnanega dela meje in zemljišča pod stavbo, obvestilo št. 02112-321/2020-4 z dne 8. 7. 2020. Noben od teh postopkov ni bil izveden na predlog ali zaradi potreb organa in se ne tiče zemljišča parcele št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, ki je v lasti Republike Slovenije. Ob tem organ poudarja, da je obe obvestili pridobil v arhivu elaboratov pri GURS za namen tega postopka. Iz arhiva elaboratov geodetskih storitev izhaja, da na zemljišču parc. št. 282/13, k. o. Kranjska Gora ni bila izvedena nobena nova parcelacija, razen tista iz leta 2010. Pravni akt, na podlagi katerega je bila vknjižena lastninska pravica v korist družbe …, d. d. na zemljišču parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora, organu ni poznan in z njim tudi ne razpolaga. Naveden akt ne posega po izjavi organa na njegovo delovno področje. Organ je po pregledu vseh zadev, ki jih ima v reševanju oziroma ima rešene, ugotovil, da je bila v zadnjih 10 letih z družbo .., d. d., sklenjena samo ena pogodba, s katero je organ zemljišče prodal družbi .., d. d. Gre za pogodbo št. 71105-66/2018 z dne 16. 10. 2019, s katero je bilo družbi …, d. d. prodano zemljišče parc. št. 448/70, k. o. Kranj. Organ ponovno poudarja, da zemljišče parc. št. 282/14, k. o. Kranjska Gora ni bilo nikoli v lasti Republike Slovenije in zato tudi ni moglo biti predmet prenosa z Republike Slovenije na …, d. d.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

 

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da v skladu z veljavnim Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti v delovno področje organa med drugim sodi tudi izvajanje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem države, katerega upravljavec je organ. Med strankama pa tudi v pritožbenem postopku ostaja sporno, ali organ razpolaga s pogodbo, s katero je Republika Slovenija odsvojila zemljišče parc. št. 282/14, oziroma parc. št. 282/13, vse k. o. Kranjska Gora. Prosilka tudi v pritožbi vztraja, da bi moral obstajati pravni akt, na podlagi katerega je Republika Slovenija odsvojila zemljišče parc. št. 282/14, oziroma parc. št. 282/13, vse k. o. Kranjska Gora, organ pa svojo odločitev, da dokumenta nima, niti ga ni dolžan imeti, dodatno utemeljuje in prilaga dokaze.

 

Za namen ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 20. 4. 2022 vpogledal v javno dostopni portal Geodetske uprave Republike Slovenije (Prostorski portal RS) za zadevne nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da zemljišče parcel številka 282/13, k. o. Kranjska Gora obsega površino parcele 189 m2 in je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju organa. Za nepremičnino parcelna številka 282/14, k. o. Kranjska Gora je navedena površina 5.838 m2 in je v lasti družbe …, d. d. V prostorski evidenci nepremičnine parcelne številke 285/14, k. o. Kranjska Gora ni evidentirane. IP je prav tako vpogledal v elektronsko javno dostopno zemljiško knjigo. Iz vpogleda v »Redni izpis- Zgodovinski izpisek iz Zemljiške knjige«, za katastrsko občino 2169- Kranjska Gora, vložek št. 942, izhaja, da je bila parcela št. 282/8 izbrisana in da sta z delitvijo nastali parceli št. 282/13 in 285/14 dne 27. 7. 2010. Podlaga za poočitev delitve je bilo obvestilo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Kranj, Geodetske pisarne Jesenice št. 02112-44/2010-16 z dne 26. 7. 2010. Številka Dn vpisa je 1937/2010. Iz vpogleda v zgodovinski izpis iz zemljiške knjige (od 1. maja 2011), za zemljišče parcelo številka 282/13, k. o. Kranjska Gora, izhaja, da je bila parcela številka 282/13, k. o. Kranjska Gora (ID 3416665) vpisana 27. 7. 2010, številka vpisa Dn 1937/2010, izbrisana pa 7. 9. 2015. Namesto te nepremičnine sta bili vpisani parcela št. 282/13 (ID 6484916) in parcela številka 282/14 (ID 6484917), vse k. o. Kranjska Gora. Lastnik parcele št. 282/13, k. o. Kranjska Gora je bil od 30. 4. 2011 .., d. d, od 7. 9. 2015 pa Republika Slovenija, na podlagi vpisa Dn 141499/2014. Za parcelo št. 282/13, k. o. Kranjska Gora (ID 6484916) je v zemljiški knjigi kot lastnik navedena Republika Slovenija. V zemljiški knjigi je za parcelo številka 282/14, k. o. Kranjska Gora vknjižena kot lastnica družba …, d.d. V zgodovinskem izpisu za parcelo št. 282/14, k. o. Kranjska Gora izhaja, da je bila ta vpisana namesto nepremičnine št. 282/13, k. o. Kranjska Gora (ID 3416665), pri čemer je začelo lastništvo Republike Slovenije učinkovati 7. 9. 2015, družba …, d. d. pa je postala lastnik 13. 1. 2021.

 

Ker iz navedenih podatkov zemljiške knjige izhaja, da je iz parcele št. 282/13, k. o. Kranjska Gora nastala parcela št. 282/13 in parcela št. 282/14, je IP organ pozval, da se do tega opredeli. Organ je v svojem odzivu z dne 5. 4. 2022 poslal prodajno pogodbo iz leta 2007, sklenjeno med Republiko Slovenijo in družbo …, d.d., ki pritrjuje njegovim navedbam, da je Republika Slovenija kupila del parcele št. 282/8, k. o. Kranjska Gora, v izmeri 190 m2, vpisano v zemljiško knjižni vložek številka 942. V nadaljevanju pa, kot izhaja iz poslanega Obvestila Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Kranj, Geodetske pisarne Jesenice št. 02112-44/2010-16 z dne 26. 7. 2010, ki je bil podlaga za Dn vpis 1937/2010, da je bila v vložku št. 942, k. o. Kranjska Gora, izbrisana parcela št. 282/8 v velikosti 6.027 m2, vpisani pa sta bili parceli št. 282/13 189 m2 in parcela št. 282/14. Iz dokumentov organa prve stopnje pa tudi izhaja pogodba namesto razlastitve (vračilo odškodnine) iz leta 2014, sklenjene med Republiko Slovenije in družbo …, d.d., iz katere izhaja, da sta pogodbeni stranki leta 2007 sklenili prodajno pogodbo za del zemljišča parc. št. 282/8, k. o. Kranjska Gora, za namen ureditve državne ceste R1-201/203 Kranjska Gora – Mojstrana – Dovje, v izmeri 190 m2 in da je bila po končani rekonstrukciji državne ceste izvedena geodetska odmera tega zemljišča, na podlagi katere je Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Kranj, Geodetska pisarna Jesenice, dne 26. 7. 2010, izdala obvestilo o spremembi katastrskih podatkov št. 02112-44/2010-16 z dne 26. 7. 2010 (v nadaljevanju obvestilo) ter da nepremičnina parcela št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, v naravi predstavlja del državne ceste. Drugi člen navedene pogodbe določa, da se na njeni podlagi Republiki Sloveniji izroči v last in posest nepremičnino parcelo št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, cesto v izmeri 189m2. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah Dn 141499/2014 z dne 4. 7. 2014, ki ga je organ priložil, pa je bila v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica na nepremičnini parceli št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, iz družbe .., d.d. na Republiko Slovenijo.

 

Iz vseh zgoraj navedenih listin izhaja, da je bil v vložku št. 942, k. o. Kranjska Gora, z izbrisom parcele št. 282/8 v zemljiški knjigi napačno navedeno, da sta nastali parceli št. 285/14 in št. 282/13, namesto parcele št. 282/14 in št. 282/13. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da parcela št. 285/14, k. o. Kranjska Gora, čeprav je navedena v zemljiški knjigi, sploh ni navedena v zemljiškem katastru. Lastnica vseh teh parcel je bila družba …, d.d. Iz obvestila izhaja, da parcela št. 282/14, k. o. Kranjska Gora ni nastala iz parcele št. 282/13, k. o. Kranjska Gora, ampak iz parcele št. 282/2, hkrati s parcelo št. 282/13. Temu pritrjuje vsebina obvestila, iz katerega natančno izhajajo deli parcele št. 282/14, k. o. Kranjska Gora in obsega 5.838 m2. Prav tako iz vseh navedenih dokumentov izhaja, da je Republika Slovenija kupila parcelo št. 282/13, k. o. Kranjska Gora od družbe … in da je ta vedno obsegala le cesto v izmeri 189 m2. Nadalje tudi izhaja, da je bila lastnica parcele št. 282/14, k. o. Kranjska Gora vedno družba …, d. d. in ne Republika Slovenija. Ker ne držijo navedbe prosilke, da naj bi Republika Slovenija odsvojila parceli št. 282/13 oziroma 282/14, k. o. Kranjska Gora, IP tudi v celoti sledi navedbam organa, da z dokumentom o odsvojitvi navedenih parcel, ne razpolaga. Navedeno dejansko stanje je organ prepričljivo podkrepil z ugotavljanjem obstoja pogodb oziroma drugih listin z družbo .. d. d. Organ je namreč v pritožbenem postopku dodatno preveril vse zadeve, ki jih ima v reševanju oziroma so rešene v zadnjih 10 letih za družbo .., d. d. Ugotovil je, da je organ prodal družbi .. d. d. le zemljišče v katastrski občini Kranj in ne v katastrski občini Kranjska Gora, v kateri so nepremičnine, na katere se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja v obravnavanem postopku. Navedeno izhaja tudi iz predložene pogodbe št. 71105-66/2018 z dne 16. 10 2019.

 

IP tako ugotavlja, da je zaključek ugotovitvenega postopka v pritožbi pokazal, da je pravilna odločitev organa, da se zahteva prosilke zavrne, saj organ z dokumenti o odsvojitvi nepremičnin parcelnih številk 282/13 oziroma 282/14, vse k. o. Kranjska Gora, ne razpolaga in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organov ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilka navaja v pritožbi, niti ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma do nje niti ne more dostopati.

 

V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilki ne želi posredovati, saj je organ IP pojasnil, kaj sodi v njegovo pristojnost, s katerimi informacijami razpolaga, ob tem pa je dal vsa potrebna pojasnila v zvezi z zahtevo prosilke. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločitve na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločitev v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka