prosilec - Borzen, d.o.o.
+ -Številka: 090-317/2024
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja, Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Organ je s zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje odločb, na podlagi katerih je organ izplačal nadomestila konkretnemu dobavitelju električne energije. Pri tem je navedel, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a čl. ZDIJZ, posledično zahtevane odločbe niso informacije javnega značaja po 4.a čl. ZDIJZ, podredno pa je zahtevo zavrnil tudi zaradi poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, je organ zavezanec tudi po 1. čl. ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava in kot izvajalec gospodarske javne službe. Zahtevane odločbe se nanašajo na njegovo delovno področje, ki ga izvaja kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo, zato so informacije javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ. Dalje je IP ugotovil, da poslovno skrivnost predstavljajo le določeni podatki v zahtevanih odločbah, preostali del odločb pa je organ dolžan posredovati prosilcu. Ta del odločb je namreč neposredno povezan s porabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije organa, zato je prosto dostopen na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-317/2024/11
Datum: 22. 10. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 8. 2024, zoper odločbo družbe Borzen d.o.o., Dunajska 156, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. OIJZ-2024/3-2 z dne 10. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 1. 8. 2024 zoper odločbo družbe Borzen d.o.o., št. OIJZ-2024/3-2 z dne 10. 7. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
1.1. odločbo organa št. 0122-2023/13-12 z dne 12. 5. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
1.2. odločbo št. 0122-2023/22-6 z dne 3. 8. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
1.3. odločbo št. 0122-2023/37-5 z dne 22. 9. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
1.4. odločbo št. 0122-2023/43-5 z dne 22. 9. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
1.5. odločbo št. 0122-2023/58-5 z dne 15. 11. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
1.6. odločbo št. 0122-2023/67-5 z dne 15. 11. 2023, pri čemer je dolžan prekriti:
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 2. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 2. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »tarife, ki znaša« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o količini v drugi vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni v tretji vrstici drugega stolpca tabele na 3. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »(Q) navedel« do besedila »MWh« na 3. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »znaša cena CEE« do besedila »EUR/MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o stroških od besedila »mesecu, ki znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »energije, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- podatek o ceni od besedila »in znaša« do besedila »EUR« na 4. strani odločbe;
- podatek o količini od besedila »postavke, ki znaša« do besedila »MWh« na 4. strani odločbe;
- ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je vodila postopek.
2. Pritožba prosilca se zavrne glede poslovnih skrivnosti ter glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
O zahtevi in izpodbijani odločbi
(1) Organ je 8. 3. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec prosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje dokumente:
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 4.131.326,83 EUR dne 13. 6. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o.,
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 3.592.960,13 EUR dne 6. 9. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o.,
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 3.789.865,23 EUR dne 24. 10. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o.,
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 4.028.375,32 EUR dne 24. 10. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o.,
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 7.768.976,05 EUR dne 15. 12. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o.,
- odločbo - pravno podlago za transakcijo 8.305.748,43 EUR dne 15. 12. 2023, nakazano prejemniku GEN-I d.o.o..
(2) Organ je z odločbo št. OIJZ-2024/3-2 z dne 10. 7. 2024 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel postopek pred izdajo odločbe, navedbe stranskega udeleženca in opredelitev prosilca do navedb stranskega udeleženca. Organ je pojasnil, da so si dokumenti, vneseni v izrek odločbe, po vsebini v bistvenem podobni, zato zavrnitveni razlogi v zvezi z enim dokumentom predstavljajo zavrnitvene razloge v zvezi z vsemi ostalimi dokumenti. Gre zgolj za različna časovna obdobja ter drugačne podatke glede količin oziroma cen, saj se le-te v obdobju izdajanja dokumenta, spreminjajo. Organ je ugotovil, da se prosilčeva zahteva nanaša na posredovanje podatkov izključno v zvezi z izplačevanjem nadomestil dobaviteljem električne energije v skladu z Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije (Uradni list RS, št. 4/23 in 58/23; v nadaljevanju Uredba o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije). Predmeten sklop storitev organ opravlja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s četrtim odstavkom 5. člena prej navedene uredbe, sklene z ministrstvom, pristojnim za energijo (v nadaljevanju MOPE). Ta pogodba določa namen, način in vir financiranja nalog, sredstva za izvajanje teh nalog, ki jih zagotovi ministrstvo, pristojno za energijo, in pogoje za opravljanje nalog. Upoštevajoč navedeno organ dejavnosti izplačila nadomestil ne opravlja v okviru gospodarske javne službe operaterja trga z električno energijo na podlagi določil Zakona o oskrbi za električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21). V posledici podane opredelitve je organ ocenil, da ni zavezanec po 1. členu ZDIJZ, pač pa zavezanec po 1.a členu ZDIJZ. V nadaljevanju je organ obširno utemeljil, zakaj meni, da so zahtevani dokumenti takšne narave, da jih ni mogoče in dopustno subsumirati pod zakonske pojme iz 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 6.a členom ZDIJZ, in da je zato zahtevo prosilca treba zavrniti že zgolj iz tega razloga. Organ je ugotovil, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, poslovna skrivnost družbe GEN-I d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) po pravilih iz 39. člena ZGD-1 in 2. člena ZPosS. S tem v zvezi se organ strinja s stališči stranskega udeleženca, ki jih je organ delno povzel in zaključil, da vsi zahtevani dokumenti (tj. odločbe od 1 do 6 v izreku odločbe) izpolnjujejo merila za poslovno skrivnost, kot jih vsebuje 2. člen ZPosS, in sicer:
- podatki iz zahtevanih dokumentov niso splošno znani,
- podatki iz zahtevanih dokumentov niso dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
- podatki so varovani kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca,
- prosilec je konkurent, ki nastopa na istem upoštevnem trgu kot stranski udeleženec, kar pomeni, da bi s pridobitvijo dokumentov stranskega udeleženca ta izgubil konkurenčno prednost, prosilec pa bi jo neupravičeno pridobil,
- z vpogledom v zahtevane dokumente bi prosilec pridobil informacijo o sestavi portfelja odjemalcev električne energije od stranskega udeleženca (v odločbah od 1 do 6 je navedena količina odjema po uredbenem segmentu, razbrati se da tip odjemalcev, na katerega se osredotoča pri svoji dejavnosti stranski udeleženec, nadalje je razviden uspeh pri pridobivanju odjemalcev in tako naprej),
- prosilec lahko s pregledom zahtevanih dokumentov targetira potencialne odjemalce stranskega udeleženca, jih pridobi ali prevzame ter vnese v svoj portfelj, kar vse so dejanja, ki stranskemu udeležencu ali kateremukoli drugemu subjektu v podobnem položaju brez nadaljnjega lahko povzročijo premoženjsko škodo (tudi v obliki izgubljenega dobička),
- iz zahtevanih dokumentov je razvidno, po kakšni ceni je stranski udeleženec zakupil energijo na trgu; posledično se da razbrati uspešnost stranskega udeleženca pri zakupu energije, podobno velja za količine lastne proizvodnje oziroma za količine v skupini stranskega udeleženca - kot že zapisano, razkritje teh podatkov omogoča prosilcu neupravičeno pridobitev določenih prednosti na relevantnem trgu in targetiranje stranskega udeleženca oziroma njegovih poslovnih interesov.
Organ je ugotavljal, ali se zahtevane informacije nanašajo na podatek o porabi javnih sredstev. Odgovor na to vprašanje je negativen, saj organ v zvezi s prosilčevo zahtevo ni zavezanec po 1. členu, ampak po 1.a členu ZDIJZ. Posledično k posredovanju tovrstnih informacij organ ni zavezan. Tudi če bi torej s strani prosilca zahtevani podatki predstavljali informacije javnega značaja, ki bi jih zavezanec bil dolžan posredovati, bi se štelo, da je podana izjema iz 6. člena oziroma 6.a člena ZDIJZ. Ker niso izpolnjeni pogoji za opredelitev zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja, k predložitvi katerih bi bil zavezan organ, in ker so zahtevani dokumenti kot celota poslovna skrivnost, niso izpolnjeni niti pogoji za zagotovitev delnega dostopa do informacij po 7. členu ZDIJZ. Glede na zgoraj navedeno je organ na podlagi 22. člena ZDIJZ izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
Povzetek relevantnih pritožbenih navedb
(3) Dne 1. 8. 2024 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. OIJZ-2024/3-2 z dne 10. 7. 2024, v kateri je prosilec povzel vsebino zahteve in postopka pred izdajo izpodbijane odločbe. Nato je pojasnil, da organ ni navedel številke in/ali datuma konkretnih dokumentov (odločb), ki so bile podlaga za izplačilo nakazil upravičenem, oziroma odločba prvostopenjskega organa ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Dalje je prosilec navedel, da organ napačno zaključuje, da dejavnosti izplačila nadomestil ne opravlja v okviru gospodarske javne družbe operaterja trga z električno energijo, zato naj ne bi bil zavezanec po 1. členu ZDIJZ, ampak zgolj zavezanec po 1.a členu ZDIJZ. Prosilec se v celoti sklicuje na argumentacijo IP, podano v odločbi št. 090-165/2024/6 z dne 10. 6. 2024, ki potrjuje, da organ ni zgolj zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, ampak je zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ. V nadaljevanju je prosilec podal dodatno argumentacijo, ki potrjuje, da je organ dejansko zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije prvostopenjski organ izvaja na podlagi Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (Uradni list RS, št. 158/22 in 49/23, v nadaljevanju ZNPOVCE). Prosilec je citiral 18. člen ZNPOVCE, na podlagi katerega je Vlada RS sprejela Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije. Prosilec je citiral četrti odstavek 3. člena in 5. člen te uredbe, ki vsebuje natančnejše določbe glede izvajanja izplačil. Prosilec meni, da je iz navedenega razvidno, da organ nadomestila dobaviteljem izplačuje na podlagi Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije (izdane na podlagi ZNPOVCE), ne pa na podlagi pogodbe, kot za potrebe tega postopka prikazuje organ. Za dobavo električne energije v letu 2023 je organ dobaviteljem izplačal več kot 240 milijonov EUR proračunskih sredstev, ta sredstva pa skladno s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije zagotavlja ministrstvo, pristojno za energijo. Vse to še dodatno potrjuje, da je organ zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava in kot izvajalec gospodarske javne službe. Da organ izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije izvaja na podlagi Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije, potrjuje tudi Tabela izplačil dobaviteljem električne energije za leto 2023 z datumom 10. 6. 2024 (https://borzen.si/Portals/0/Izplacila%20nadomestil%20dobaviteljem%20EE_2023.pdf), kjer je posebej zapisano, da organ izplačila nadomestil dobaviteljem izvaja na podlagi Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije, ter da organ nastopa v vlogi operaterja trga. Upoštevajoč dejstvo, da je organ zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava in kot izvajalec gospodarske javne službe in se zanj uporabljajo določbe 4. in 6. člena ZDIJZ, je napačno tudi stališče organa, da je treba zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja obravnavati skladno z določbo 4.a člena v povezavi z določbo 6.a člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je zato treba prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati skladno z 4. in 6. členom ZDIJZ. Glede argumentacije organa, da zaprošeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost upravičenca, prosilec izpostavlja, da se vse zahtevane informacije nedvoumno nanašajo na podatek o porabi javnih sredstev, zato je treba v konkretnem primeru upoštevati izjemo, določeno v 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je v zvezi z navedeno določbo povzel stališče, ki ga je zavzelo Upravno sodišče v sodbi I U 764/2015 in v sodbi II U 188/2014. Dalje je prosilec navedel, da je iz Tabele izplačil dobaviteljem električne energije za leto 2023 (objavljene na spletni strani organa) razvidno, da je stranski udeleženec za leto 2023 prejel 48.154.577,34 EUR proračunskih sredstev iz naslova nadomestil dobaviteljem električne energije. Skladno z določbo 2. člena ZDIJZ je treba zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov (oblasti) glede njihovega delovanja, kar pomeni nadzorno funkcijo ZDIJZ, za izvajanje tega nadzora pa javnost potrebuje informacije, ki so s tem povezane. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Prosilec je povzel stališče, ki ga je v zvezi s tem zavzelo Upravno sodišče v sodbi I U 1125/2017. Transparentnost porabe javnih sredstev ima v okviru ZDIJZ posebno mesto, namreč, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev, predstavlja to izjemo od splošnih izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da se praviloma, ne glede na morebiten obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zakon torej v primeru podatkov, ki odsevajo porabo javnih sredstev, določa, da prevlada interes javnosti kljub obstoju morebitnih drugih zasebnih interesov (npr. poslovnih skrivnosti). Pravica dostopa do informacij javnega značaja ima tudi funkcijo nadzora, saj omogoča državljanom nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti nad porabo javnih sredstev. Da je treba pri porabi proračunskih sredstev zasledovati pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, je Upravno sodišče zapisalo tudi v sodbi I U 764/2015, podobno stališče je Upravno sodišče zavzelo tudi v sodbi I U 599/2014. Obe sodbi je prosilec povzel v relevantnem delu. Ker organ ob ponovnem odločanju ni sledil sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ni ravnal v skladu z odločbo IP št. 090-163/2024/4 z dne 10. 6. 2024, prosilec IP predlaga, naj ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo ter prosilcu posreduje oziroma odobri dostop do zahtevanih dokumentov.
(4) Organ je pritožbo z dopisom št. IZHOD-456-2713 z dne 13. 8. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.
(5) IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, z dopisom št. 090-317/2024/2 z dne 6. 9. 2024, o pritožbi seznanil stranskega udeleženca, ki je na pritožbo odgovoril z dopisom št. 880/2024/MVG z dne 23. 9. 2024. IP je pozval organ za dodatna pojasnila v dopisu št. 090-311/2024/5 z dne 1. 7. 2024, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. IZHOD-456-2781 z dne 1. 10. 2024.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Prosilec izpodbija odločbo organa št. OIJZ-2024/3-2 z dne 10. 7. 2024 v celoti. IP najprej ugotavlja, da je bil z odločbo prekršen materialni zakon, kajti organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ, kar pa ne drži.
1. Položaj zavezanca
(8) Organ je zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava in kot izvajalec gospodarske javne službe. Iz javno dostopnega Registra zavezancev, ki ga vodi AJPES,[1] izhaja, da je organ po ZDIJZ zavezanec kot:
- gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava,
- druga oseba javnega prava kot nosilec javnega pooblastila po Aktu o ustanovitvi družbe BORZEN Koncesijska pogodba.
(9) Iz Letnega poročila organa za leto 2022[2] in iz Akta o ustanovitvi družbe Borzen, operater trga z elektriko, d.o.o., ki ga je Vlada RS potrdila na 21. redni seji 19. 10. 2022, izhaja, da je bil organ ustanovljen na podlagi 485.a člena Energetskega zakona za izvajanje nalog obvezne gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo. Osnovna dejavnost organa je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo. Poleg tega organ na podlagi javnega pooblastila skladno s četrtim odstavkom 94. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. l. RS, št. 172/21; v nadaljevanju ZOEE) izdaja različne predpise, za katere mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo. Nadalje organ izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo dejavnosti centra za podpore. Iz navedenega izhaja, da je organ kot pravna oseba javnega prava, izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ, takšno stališče pa izhaja tudi iz pretekle prakse IP, ki je organ ni izpodbijal, pravno in dejansko stanje glede tega vprašanja pa se ni spremenilo.[3] IP se ob tem sklicuje tudi na smiselno podobno prakso Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na smiselno podobnega zavezanca.[4] Organ je torej kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ v celotni sferi svojega delovanja, sicer pa se zahtevani dokumenti nanašajo na njegovo delovno področje, ki ga izvaja kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
(10) Organ, ki je pri izdaji izpodbijane odločbe izhajal iz tega, da je zavezanec le na podlagi 1.a člena ZDIJZ, je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Opredelitev informacije javnega značaja pri zavezancih po 1.a členu ZDIJZ je namreč bistveno ožja od opredelitve tega pravnega pojma po 1. členu ZDIJZ. Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil le, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki jih kot informacije javnega značaja določa 4.a člen ZDIJZ, ni pa se opredelil glede 4. člena ZDIJZ, ki določa, kaj so informacije javnega značaja pri zavezancih po 1. členu ZDIJZ. Poleg tega organ ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datumov dokumentov), temveč je le povzel zahtevo prosilca. Iz izpodbijane odločbe torej ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ sploh izvedel, da bi ugotovil, kateri konkretni dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca pri njem obstajajo. Kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni konkretno opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral. IP je zato pritožbi prosilca ugodil, dopolnil postopek in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti ter na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo.
2. Opredelitev zahtevane informacije javnega značaja
(11) V tem pritožbenem postopku je bilo treba najprej ugotoviti, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve. Definicija informacije javnega značaja za zavezance po 1. členu ZDIJZ je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, v katerem so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
2. da organ z njo razpolaga,
3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.
(12) IP poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oziroma ustvaril v zvezi s svojim delovnim področjem. Za opredelitev delovnega področja organa v obravnavani zadevi je pomembno dejstvo, da je ena izmed nalog, ki jih opravlja organ kot operater trga z električno energijo, torej kot izvajalec javne službe, ugotavljanje upravičenosti in izplačevanje nadomestil iz 4. člena Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije (Uradni list RS, št. 4/23 in 58/23) in 4. člena Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 4/23 in 58/23). Na podlagi vloge posameznega dobavitelja električne energije oziroma zemeljskega plina organ skladno z 18. členom Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (Uradni list RS, št. 158/22 in 49/23; v nadaljevanju ZNPOVCE) in obema navedenima uredbama, ki mu to nalogo nalagata v 3. členu, izda odločbo, s katero odloči o upravičenosti do nadomestil in njihovem izplačilu. Te odločbe so predmet zahteve prosilca v obravnavani zadevi, zato po presoji IP sodijo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ. Takšna opredelitev delovnega področja organa je skladna tudi s pravno teorijo in prakso.
(13) Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Navedena Konvencija, ki zavezuje tudi Republiko Slovenijo, določa, da lahko s posebno izjavo država podpisnica določi, da »javni organi« vključuje tudi: zakonodajne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi, pravosodne organe v zvezi z njihovimi drugimi dejavnostmi ter fizične ali pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi v skladu z notranjim pravom. Iz Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/23) izhaja, da je Republika Slovenija podala posebno izjavo, ki vključuje vse tri točke. To pomeni, da je Republika Slovenija pravne osebe, kadar izvajajo javne funkcije ali poslujejo z javnimi sredstvi, zavezala k posredovanju vseh dokumentov, ki jih imajo (če ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa). Navedene opredelitve delovnega področja organa so torej zelo široke in ne izključujoče. Opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje.
(14) Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije z delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. Ministrstvo za javno upravo je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.
(15) Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. IP ugotavlja, da je sta ugotavljanje upravičenosti in izplačevanje nadomestil dobaviteljem električne energije oziroma zemeljskega plina nalogi, ki sta urejeni z zgoraj navedenimi predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organa glede izvajanja teh nalog v okviru javnopravne funkcije ter tudi pravice, obveznosti in pravne koristi dobaviteljev, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Iz navedenega izhaja, da odločbe, ki jih organ pri izvajanju teh nalog izda, nedvomno sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ.
(16) Podrobneje je izvajanje nalog v zvezi z izplačilom nadomestila dobaviteljem električne energije urejeno še v Pogodbi o izvajanju nalog v okviru ukrepa izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije št. 2430-23-381007, ki sta jo sklenila organ in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V prvi uvodni določbi te pogodbe je navedeno, da je organ, ki je izvajalec nalog v okviru ukrepa izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije, »imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko«, kar še dodatno kaže na to, da je navedena javna služba neposredno povezana s postopkom izplačila nadomestila dobaviteljem električne energije, ki ga vodi organ.
(17) Ugotovitev, da so naloge, ki jih izvaja organ v zvezi z nadomestili dobaviteljem, njegova izključna pravica, ki je neločljivo povezana z izvajanjem gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo, potrjuje tudi zapis na spletni strani organa, na katerega je opozoril prosilec, in sicer je organ sam zapisal, da »v vlogi operaterja trga izvaja izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije«. Dalje je organ v dopisu št. IZHOD-456-2781 z dne 1. 10. 2024 izrecno navedel, da »nadomestil ne bi mogel izplačevati v primeru, če dejavnosti operaterja trga ne bi opravljal«.
(18) Upoštevaje vse navedeno navedbam organa, s katerimi zatrjuje, da zahtevani dokumenti ne sodijo v delovno področje, v okviru katerega opravlja naloge kot izvajalec javne službe, torej ni mogoče slediti. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so predmet zahteve naslednji dokumenti (v nadaljevanju zahtevane odločbe), ki izpolnjujejo vse tri kriterije za opredelitev informacije javnega značaja:
- odločba organa št. 0122-2023/13-12 z dne 12. 5. 2023;
- odločba organa št. 0122-2023/22-6 z dne 3. 8. 2023;
- odločba organa št. 0122-2023/37-5 z dne 22. 9. 2023;
- odločba organa št. 0122-2023/43-5 z dne 22. 9. 2023;
- odločba organa št. 0122-2023/58-5 z dne 15. 11. 2023;
- odločba organa št. 0122-2023/67-5 z dne 15. 11. 2023.
3. Izjeme od prostega dostopa in izvedba delnega dostopa
(19) IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevane odločbe vsebujejo podatke,[5] glede katerih so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ.
3.1. Poslovna skrivnost
(20) Organ se je podredno skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019 in ki jih je pri svoji presoji upošteval tudi IP, saj se pritožbeni postopek nanaša na dokumente, nastale po sprejemu ZPosS.
(21) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
2. ima tržno vrednost;
3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.
(22) Poslovna skrivnost so torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga ZPosS,[6] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
(23) IP ni sledil odločitvi organa, da so zahtevane odločbe v celoti poslovna skrivnost, je pa sledil prepričljivim argumentom stranskega udeleženca v dopisih št. 631/2024/MVG z dne 28. 6. 2024 in št. 880/2024/MVG z dne 23. 9. 2024, na podlagi katerih so le določeni podatki iz zahtevanih odločb poslovna skrivnost. Za utemeljitev obstoja poslovne skrivnosti namreč ni dovolj zgolj pavšalno in neizkazano zatrjevanje, da dokument vsebuje podatke o cenah in količinah, ki mu jih je posredoval dobavitelj, in kakšne posledice za dobavitelja bi nastale z njihovim razkritjem. IP ob tem opozarja, da prosilec ne zahteva dokumentov, ki jih je organu poslal stranski udeleženec, temveč odločbe organa, ki se nanašajo na izračun nadomestil dobavitelju električne energije, pri čemer so bili podatki stranskega udeleženca zgolj podlaga za odločitev organa v zahtevanih odločbah, zato že po naravi stvari ni mogoče slediti organu, da vsi podatki v zahtevanih odločbah izpolnjujejo pogoje za opredelitev poslovne skrivnosti. Organ namreč sam po sebi ne more imeti poslovne skrivnosti, nevzdržna pa bi bila situacija, da bi bil zaradi varstva pravic tretjih subjektov onemogočen dostop do odločb organa v celoti, saj so te nastale v okviru javnopravnega delovanja organa, ki je vselej podvrženo preglednosti. Javnost ima tako vedno pravico preveriti, ali je organ pri izdaji odločb o nadomestilih dobaviteljem zemeljskega plina oziroma električne energije upošteval relevantne določbe ZUP, ZNPOVCE in Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije oziroma Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. IP je zato ugotavljal, ali »vhodni podatki« stranskega udeleženca, ki jih vsebujejo zahtevane odločbe, izpolnjujejo pogoje za opredelitev poslovne skrivnosti.
(24) Iz navedb stranskega udeleženca izhaja, da je treba kot poslovno skrivnost varovati naslednje podatke (v nadaljevanju obravnavani podatki):
- podatek o dobavljeni mesečni količini (Q), kar predstavlja podatke o mesečno dobavljeni količini električne energije (v MWh) reguliranim segmentom odjemalcev;
- podatek o celotnem nabavnem strošku dobavljene količine električne energije;
- podatek o povprečni ceni nabavnega stroška dobavljene količine električne energije (CEE).
Navedeni podatki izpolnjujejo vse tri zahteve za opredelitev poslovne skrivnosti, kot jih določa ZPosS. IP je pri tem sledil navedbam stranskega udeleženca, iz katerih izhaja:
1. Obravnavani podatki predstavljajo poslovno skrivnost skladno s Pravilnikom o poslovni skrivnosti in varovanju osebnih podatkov, sprejet s strani uprave matične družbe Skupine GEN-I, t.j. družbe GEN-I, d.o.o. dne 9. 8. 2007, ki je pričel veljati dne 1. 10. 2007 in se uporablja tudi v stranskem udeležencu, ki je hčerinska družba (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 5. členu med drugim določa, da med poslovno skrivnosti sodijo: strategije za doseganje ciljev na področju trgovanja in prodaje energije; strokovno znanje, know-how, popisi notranjih procesov delovanja in drugo nerazkrito znanje in izkušnje, ki ga je razvila družba; komercialne in druge pogodbe, odvisno od njihove narave, pri vseh pa najmanj podatek o pogodbeni ceni; zapisnik in odločba davčne uprave, sodnega, upravnega ali drugega organa. Te podatke je stranski udeleženec torej že z njihovo umestitvijo v Pravilnik prepoznal in opredelil kot tako pomembne, da bi lahko vplivali na njegov konkurenčni položaj na trgu, ter jih zato zaščitil kot poslovno skrivnost, s čimer je zadostil subjektivnemu kriteriju skladno z ZPosS. IP pritrjuje navedbam stranskega udeleženca, da obravnavani podatki po svoji vsebini predstavljajo oziroma razkrivajo poslovni model stranskega udeleženca, zato sodijo v okvir poslovne strategije za doseganje ciljev na področju trgovanja in prodaje energije, slednja pa je rezultat dolgoletnih izkušenj in poslovnih informacij ter plod trajnih vlaganj stranskega udeleženca v razvoj specifičnega internega strokovnega znanja, inovativnost in know-how. Pri tem gre po sami naravi več kot očitno za informacije, ki niso splošno znane, temveč ima do njih dostop le omejen krog oseb, ki te informacije pri vsakodnevnem delu uporablja za doseganje zastavljenih ciljev stranskega udeleženca ter skupine ter jih nadgrajuje s ciljem ohranjanja oziroma povečevanja konkurenčne prednosti stranskega udeleženca v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi podjetji na trgu.
2. Razkritje obravnavanih podatkov bi pomenilo razkritje poslovnega modela stranskega udeleženca in njegove poslovne strategije, saj je prav način oblikovanja in upravljanja portfelja (t.j. upravljanje z nabavnimi cenami in količinami) tisti, ki odločilno vpliva na uspešnost posameznih dobaviteljev energentov na konkurenčnem trgu. Z razkritjem podatkov, ki pomenijo bistven razlikovalni element ter konkurenčno prednost pred ostalimi dobavitelji energentov nepooblaščenim osebam, bi bil močno prizadet konkurenčni položaj stranskega udeleženca zaradi morebitne posledične izgube konkurenčne prednosti, ki bi lahko rezultirala v izgubi kupcev ali zmanjšanju portfelja kupcev, kar bi stranskemu udeležencu lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Skladno z razlogovanjem, kot je podano v 14. točki uvodnih določb Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in sveta o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju Direktiva), ki jo je v naš pravni red prenesel ZPosS, za dokaz o obstoju tržne vrednosti posamezne informacije zadošča, da imajo določene poslovne informacije, strokovno znanje in izkušnje, glede katerih obstaja legitimen interes za njihovo zaupnost ter legitimno pričakovanje, da se zaupnost ohrani, bodisi dejansko bodisi potencialno tržno vrednost. Tako se primeroma šteje, da imajo strokovna znanje, izkušnje in informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škoduje interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor, s tem da škoduje da škoduje znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčnim sposobnosti. Upoštevaje vse navedeno IP pritrjuje navedbi stranskega udeleženca, da bi razkritje obravnavanih podatkov in posledično razkritje poslovnega modela in strategije stranskega udeleženca nepooblaščenim osebam lahko imelo opisane negativne finančne učinke na stranskega udeleženca in njegovo poslovanje.
3. Obravnavani podatki so informacije, ki jih je stranski udeleženec sam prepoznal kot tako pomembne za njegovo poslovanje in jih je zato s Pravilnikom opredelil kot poslovno skrivnost, zaradi njihove dovršene specifičnosti in občutljivosti pri rokovanju z njimi ravna skladno s postopkom, določenem v Pravilniku ter s tem zagotavlja, da ostaja krog oseb, ki so jim te informacije dostopne, vseskozi omejen. Stranski udeleženec je poudaril, da k varovanju kateregakoli izmed obravnavanih podatkov, ki bi se razkril v okviru pogodbenih odnosov s poslovnimi partnerji (npr. cena energije, njen način izračuna ipd.), strogo zavezuje tudi svoje poslovne partnerje oziroma stranke preko ustreznih pogodbenih določil o varovanju poslovne skrivnosti. Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je stranski udeleženec razumno ukrepal, da obravnavane podatke ohranja kot poslovno skrivnost.
(25) IP je ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni popolno ugotovil dejanskega stanja glede obsega poslovne skrivnosti, saj je njen obstoj povsem neutemeljeno in pavšalno zatrjeval za celotno vsebino zahtevanih dokumentov, kar pa glede na samo naravo dokumentov ni mogoče, saj gre za odločbe, pri katerih mora imeti javnost možnost nadzora v delu, ki izkazuje oblastno delovanje organa, kot je pojasnjeno že zgoraj. Nenazadnje nosi dokazno breme za obstoj poslovne skrivnosti subjekt, na katerega se ta nanaša, to pa je v obravnavani zadevi stranski udeleženec. Ta pa je po mnenju IP svoje dokazno breme ustrezno izpolnil in z zgoraj povzetimi navedbami utemeljil obstoj poslovne skrivnosti glede podatka o dobavljeni mesečni količini (Q), podatka o celotnem nabavnem strošku dobavljene količine električne energije in podatka o povprečni ceni nabavnega stroška dobavljene količine električne energije (CEE).
3.2. Osebni podatki
(26) IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali zahtevane odločbe vsebujejo podatke, ki so kakšna druga izjema od prostega dostopa po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(27) IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali zahtevane odločbe vsebujejo podatke, ki so kakšna druga izjema od prostega dostopa po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(28) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. Ta v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
(29) IP v konkretnem primeru ugotavlja, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Tako izrecno določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo ZJU, s spremembami in dopolnitvami) v tretjem odstavku 1. člena, po katerem javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Izhajajoč iz navedene ugotovitve v konkretnem primeru 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ne pride v poštev, saj gre za varovane osebne podatke.[7] Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da so ime, priimek, delovno mesto in podpis osebe, ki je na zadnji strani zahtevanih odločb navedena kot oseba, ki je vodila postopek in odločila, varovani osebni podatki. Je pa podana pravna podlaga za razkritje imena, priimka in podpisa direktorja oziroma direktorice, ki se nahajajo na zadnji strani zahtevanih odločb poleg podpisa osebe, ki je vodila postopek. Skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (ZSReg) kot varovanih osebnih podatkov, med drugim, ni mogoče šteti imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je z vpogledom v Poslovni register Slovenije na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (dostopen na www.ajpes.si) ugotovil, da sta direktor in direktorica vanj vpisana kot zastopnika oz. pooblaščeni osebi za zastopanje organa. Posledično gre za podatke, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov oz. za podatke, ki predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.
3.3. Poraba javnih sredstev
(30) Nadalje je IP ugotavljal še, ali pride v poštev tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki pravi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
(31) IP ocenjuje, da zahtevane odločbe ne vsebujejo podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, obravnavani podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke, pa tudi niso absolutno javni v smislu določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da so vselej javni podatki o porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije.
(32) Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Vendar pa IP opozarja, da je vsebina določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena v tem, da so s porabo javnih sredstev mišljene vse informacije, ki so s porabo neposredno povezane (enako tudi odločbe IP št. 090-93/2009 z dne, št. 090-94/2012/11 z dne 26. 6. 2012, št. 090-203/2018 z dne 30. 1. 2019, št. 090-9/2019 z dne 3. 6. 2019, 090-194/2019 z dne 16. 10. 2019). V nasprotnem primeru bi bile lahko preko te izjeme od izjem javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera IP poudarja, da bi bil z avtomatično javno dostopnostjo vseh podatkov izničen namen, ki ga država zasleduje pri varovanju konkurenčnosti. Namen oziroma javni interes, ki ga ZDIJZ zasleduje, se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno, skrbno in gospodarno pri porabi javnih sredstev, kar ne pomeni, da se morajo v imenu javnega interesa razkriti prav vse informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev, ker je v javnem interesu tudi varovanje konkurenčnosti, kar bi bilo z razkritjem obravnavanih podatkov ovirano.[8]
(33) V konkretnem primeru so podatki, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podatki na podlagi katerih je organ izračunal višino nadomestil dobaviteljem električne energije. Ta nadomestila je organ plačal iz javnih sredstev. Toda izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev. V skladu z zgoraj navedeno prakso IP je prosto dostopna informacija javnega značaja na primer podatek o tem, kolikšen znesek nadomestil je organ nakazal posameznemu dobavitelju električne energije, ne pa tudi vsi vhodni podatki, ki so bili potrebni za izračun teh nadomestil, saj to niso podatki, ki bi izkazovali neposredno porabo javnih sredstev. Glede na to po mnenju IP obravnavani podatki, ki so poslovna skrivnost (podatek o dobavljeni mesečni količini (Q), podatek o celotnem nabavnem strošku dobavljene količine električne energije in podatek o povprečni ceni nabavnega stroška dobavljene količine električne energije (CEE)), niso podatki, ki bi neposredno predstavljali podatke o porabi javnih sredstev. Prav tako osebni podatki osebe, ki je vodila postopek odločanja o višini nadomestila, niso podatki, ki bi neposredno predstavljali podatke o porabi javnih sredstev. Ker torej obravnavani podatki ne pomenijo porabe javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, navedena določba ne more biti podlaga za razkritje podatkov, ki so sicer varovani na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(34) V zvezi s sodno prakso glede dostopa do informacij v primerih porabe javnih sredstev (sodba I U 964/2015 oz. sodba I U 1125/2017), na katero se sklicuje prosilec v pritožbi, IP pritrjuje stranskemu udeležencu, ki je navedel, da zaključkov teh sodb zagotovo ni mogoče a priori in v celoti aplicirati na konkretni primer, brez kritične presoje in opredelitve do dejstva, da se dejansko stanje primerov bistveno in pomembno razlikuje in sicer v elementu sklepanja pravnih poslov z javnim sektorjem. Medtem, ko gre pri sklenitvi pravnega posla za prostovoljno vzajemno pogodbeno razmerje dveh pogodbenih partnerjev, pa so dobavitelji električne energije postali stranke postopka, ki ga je vodil organ, zgolj zaradi varovanja in uresničevanja svojih zakonsko določenih pravic in z namenom, da v čim večji meri zmanjšajo škodo, ki jim je nastala zaradi reguliranih cen, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da so z organom sklenili pravni posel. Posledično stališč Upravnega sodišča v sodbah, ki jih navaja prosilec, ni mogoče aplicirati na konkretni primer.
(35) Podatki, ki niso varovani na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa so tudi neposredno povezani bodisi s porabo javnih sredstev, bodisi z izvajanjem javne funkcije. Kot pravilno navaja prosilec v pritožbi, gre za informacije o transakcijah, ki so javno objavljene v aplikaciji ERAR, kar kaže na to, da gre za podatke o porabi javnih sredstev. Dalje iz dodatnih pojasnil organa v dopisu št. IZHOD-456-2781 z dne 1. 10. 2024 in iz določb Pogodbe o izvajanju nalog v okviru ukrepa izplačila nadomestil dobaviteljem električne energije št. 2430-23-381007, ki sta jo sklenila organ in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izhaja, da sredstva za nadomestila dobaviteljem električne energije, skladno s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije, zagotovi ministrstvo, pristojno za energijo. Ta sredstva so se lahko dodelila dobaviteljem samo na način in pod pogoji, ki so navedeni v Uredbi o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije. Organ je kot operater trga posredoval preko Sistema spletnih plačil v okviru Uprave za javna plačila zahtevke za izplačilo nadomestil dobaviteljem. Nato je pristojno ministrstvo sredstva nakazalo organu, ta pa dobaviteljem. Tudi opisani postopek izplačevanja nadomestil po mnenju IP potrjuje, da gre pri tem za porabo javnih sredstev.
(36) IP poudarja, da so zahtevane odločbe neposredno povezane tudi z opravljanjem javne funkcije, ker so nastale v okviru izvajanja gospodarske javne službe operaterja trga z električno energijo, ki jo opravlja organ, kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj. Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze.[9] Podatki, ki so neposredno povezani z izvajanjem javne službe, predstavljajo informacije, ki so skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, vedno javne. Zato so tudi zahtevane odločbe v delu, iz katerega izhaja, na kakšen način organ opravlja javnopravne naloge, povezane z javno službo, absolutno javne. Iz vsega navedenega izhaja, da tudi iz tega vidika stališče organa, da so zahtevane odločbe v celoti izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ne zdrži resne pravne presoje.
3.4. Test javnega interesa
(37) Prosilec je v pritožbi navedel, da v primeru podatkov, ki odsevajo porabo javnih sredstev, prevlada interes javnosti kljub obstoju morebitnih drugih zasebnih interesov (npr. poslovnih skrivnosti). IP je zato presojal, ali je podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, treba razkriti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva).
(38) Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.
(39) V konkretnem primeru so razlogi za varovanje določenih podatkov iz zahtevanih odločb navedeni že zgoraj, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost). V izogib ponavljanju IP na tem mestu le povzema, da se s to izjemo v konkretnem primeru varuje interes stranskega udeleženca, da zavaruje svoj konkurenčni položaj, pa tudi javni interes, da se zagotovi nemoteno delovanje trga v smislu konkurenčnosti, kar je cilj, ki je naveden v Direktivi (21. in 22. točka uvodnih določb). Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje točno določenih podatkov v javnem interesu. Na splošno navaja le porabo javnih sredstev. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. konkretni (in ne zgolj domnevni) razlogi za dvom v ustreznost izračuna nadomestila dobavitelju za konkreten primer) so lahko podlaga za razkritje informacije s testom javnega interesa. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni uspel konkretno navesti razlogov, zakaj je javni interes po večji transparentnosti izražen prav za obravnavane podatke, tega pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP.
(40) IP je ugotovil, da se podatki, ki so poslovna skrivnost, ne nanašajo na javno zdravje ali javno varnost, poleg tega pa tudi niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev, kar je podrobneje pojasnjeno že v predhodni točki te obrazložitve. Glede na to, da so zneski nadomestil dobaviteljem že javno objavljeni, na podlagi te odločbe pa je organ prosilcu dolžan posredovati tudi večino vsebine zahtevanih odločb, IP meni, da razkritje podatkov, glede katerih je potrdil obstoj poslovne skrivnosti, ne bi bistveno prispevalo niti k odgovornosti in transparentnosti odločanja, niti k javni razpravi, ki pa se po vedenju IP doslej v zvezi z zahtevanimi odločbami niti ni razvila. Ob tem IP še pripominja, da iz upravno sodne prakse izhaja, da zgolj zaradi medijske odmevnosti javni interes glede razkritja ne more biti močnejši od interesov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema od prostega dostopa.[10]
(41) Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da javni interes za razkritje obravnavanih podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, ne prevlada nad interesom (tudi tu gre v določenem delu za javni interes) zaradi katerega je te podatke treba varovati na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje obravnavanih podatkov ni podan.
4.5. Delni dostop
(42) 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. IP ugotavlja, da je iz zahtevanih odločb mogoče izločiti podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca in varovane osebne podatke osebe, ki je vodila postopek, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumenta.
5. Sklepno
(43) Na koncu IP pojasnjuje, da je, v skladu z določbami ZDIJZ, dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do okoliščin, ki jih navaja organ v zvezi z dejstvom, da je prosilec konkurent, ki nastopa na istem trgu kot stranski udeleženec, ni opredeljeval. Zaradi načela prostega dostopa so namreč ta dejstva v postopku po ZDIJZ pravno nerelevantna.
(44) IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
(45) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).
(46) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/1613383000/2024-05-28.
[2] https://www.borzen.si/Portals/0/SL/Splošno/Letno%20poročilo%202021-Borzen.pdf (stran 17-19).
[3] Glej npr. odločbe IP št. 090-83/2024 z dne 19. 3. 2024, št. 090-382/2023 z dne 8. 3. 2024, št. 090-292/2023 z dne 20. 10. 2023 in št. 090-8/2010/4 z dne 4. 3. 2010.
[4] Sodbe Upravnega sodišča: opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018, I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, I U 1123/2017-13 z dne 5. 7. 2019, I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2017 in I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021; sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 1126/2006 z dne 12. 9. 2007.
[5] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.
[6] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.
[7] Podobno stališče je IP v svoji praksi zavzel že večkrat, npr. v zadevah št. 090-277/2019, št. 090-197/2017, št. 090-110/2023 itd.
[8] Smiselno enako stališče je IP zavzel v odločbi št. 090-48/2016 z dne 25. 7. 2016, ki jo je potrdilo Upravno sodišče v sodbi št. I U 1203/2016-27.
[9] Takšno stališče sta zavzela tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 in IP v odločbah št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014, št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014 št. 090-352/2021 z dne 30. 3. 2022 idr..
[10] npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011.