prosilec - Agencija RS za okolje
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-111/2026/4
Datum: 7. 9. 2026
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 3. 2026, zoper 2. točko izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 4. 3. 2026 zoper 2. točko izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 2026, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Organ je 20. 2. 2026 s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, z dopisom št. 090–22/2026–2570–3, v reševanje prejel odstopljeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 19. 2. 2026, s katero prosilec prosi za:
1. vse dokumente, poročila, analize in strokovna mnenja (vključno z notranjimi, medresorskimi in mednarodnimi), ki jih hranijo ali so na voljo pri organu, in ki obravnavajo geoinženiring (angl. geoengineering), posebej tehnike spreminjanja sončnega sevanja (Solar Radiation Management, SRM) in vplivanja na oblake. Sem sodijo zlasti, a ne izključno:
- stratosfersko vbrizgavanje aerosolov (Stratospheric Aerosol Injection, SAI),
- sejanje oblakov (Cloud Seeding) za povečanje padavin ali druge namene,
- razsvetljevanje morskih oblakov (Marine Cloud Brightening, MCB),
- tanjšanje cirusnih oblakov (Cirrus Cloud Thinning, CCT);
2. vsa uradna stališča, politike ali odločitve Republike Slovenije o morebitni udeležbi v mednarodnih projektih, raziskavah, eksperimentih ali diskusijah na tem področju;
3. vse informacije, dokaze ali zapise, ki bi kazali na morebitno dejansko izvajanje ali testiranje zgoraj opisanih geoinženirskih tehnik (zlasti sejanja oblakov ali vbrizgavanja aerosolov) na območju Republike Slovenije ali v zračnem prostoru nad njo, vključno z:
- morebitnimi dovoljenji, soglasji ali poročili o emisijah,
- zapisi o opažanjih, prijavah ali pritožbah državljanov,
- tehničnimi podatki iz monitoringa (npr. nenavadne koncentracije ali sestave aerosolov v višjih plasteh atmosfere).
4. vse podatke o monitoringu ozračja (če obstajajo), ki bi lahko kazali na prisotnost aerosolov v stratosferi ali drugih snovi, značilnih za sejanje oblakov, ki bi jih lahko povezali z geoinženirskimi aktivnostmi (vključno z merjenji, izvedenimi s strani organa ali v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami).
5. pregled vseh vladnih, nevladnih ali akademskih projektov na področju geoinženiringa ali vplivanja na vreme (vključno s sejanjem oblakov), ki so bili podprti, financirani ali odobreni s strani slovenskih državnih organov v obdobju 2010–2025;
6. pisma ali dokumente o stališču Slovenije do geoinženiringa in vplivanja na vreme v okviru Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Svetovne meteorološke organizacije (WMO) ali Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
(2) Organ je z odločbo št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 2026 zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in 4. člen ZDIJZ ter pojasnil, da je na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, poročili, analizami oziroma podatki, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Ugotovljeno je bilo, da organ razpolaga le z dokumentom »Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo« z dne 14. 3. 2024. Z ostalimi zahtevanimi dokumenti, poročili, analizami oziroma podatki pa organ ne razpolaga, zaradi česar organ teh dokumentov oziroma informacij prosilcu ne more posredovati. Skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je organ namreč dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, torej samo do dokumentov, ki že obstajajo, so že ustvarjeni, oziroma dokumentov, ki jih je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ni pa organ dolžan ustvariti novega dokumenta, pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima oziroma zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Poleg navedenega organ še pripominja, da so določeni podatki o umetnem vplivu na vreme dostopni tudi na spletni povezavi https://meteo.arso.gov.si/met/sl/faq/, v poglavju ostale vsebine.
(3) Dne 4. 3. 2026 je organ zoper odločbo št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 2026 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da odločbo izpodbija zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Organ v obrazložitvi pavšalno navaja, da je "na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, poročili, analizami oziroma podatki, ki bi ustrezali zahtevi prosilca." Prosilec meni, da organ ni opravil celovitega pregleda vseh virov informacij, s katerimi razpolaga. Iz odločbe ni razvidno:
- ali so v iskanje vključili arhiv Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo,
- ali so kontaktirali strokovne sodelavce, ki bi lahko vedeli za obstoj morebitnih poročil ali strokovnih gradiv,
- ali so preverili podatkovne baze meritev (ne le dokumentov v ožjem pomenu),
- ali so upoštevali raziskovalne projekte, pri katerih je organ sodeloval ali jih sofinanciral.
Prosilec zahteva, da organ v odgovoru na pritožbo podrobno opiše, kako je potekalo iskanje (katere baze, ključne besede, obdobje, vključene enote), da se lahko presodi, ali je bilo res celovito. V nadaljevanju je prosilec navedel, da je v zahtevi izrecno zaprosil za: "tehnične podatke iz monitoringa (npr. nenavadne koncentracije ali sestave aerosolov v višjih plasteh atmosfere)" in "vse podatke o monitoringu ozračja (če obstajajo), ki bi lahko kazali na prisotnost aerosolov v stratosferi ali drugih snovi, značilnih za sejanje oblakov".
a) Podatki o delcih PM2.5: organ redno in sistematično izvaja meritve trdnih delcev PM2.5 na svojih merilnih postajah po vsej Sloveniji. Ti podatki:
- so javno objavljeni na spletni strani organ (npr. https://meteo.arso.gov.si/met/sl/air/), kar dokazuje, da obstajajo v elektronski obliki,
- se posredujejo Evropski okoljski agenciji (EEA) in so del evropskih baz,
- vključujejo meritve koncentracij aerosolov, ki so ključne za ugotavljanje morebitnih nenavadnih snovi v ozračju, vključno s tistimi, ki bi lahko kazale na geoinženiring ali sejanje oblakov.
Kljub obstoju teh podatkov organ prosilcu ni posredoval niti enega samega merilnega podatka, čeprav je zanje izrecno zaprosil. S tem je kršil 4. člen ZDIJZ, ker podatki monitoringa v elektronski obliki (baze, tabele, evidence) nedvomno spadajo v to definicijo.
b) Posebna zahteva glede kovin, povezanih z geoinženiringom (aluminij, barij, stroncij): V okviru preučevanja morebitnih geoinženirskih aktivnosti prosilca posebej zanimajo aluminij (Al), barij (Ba) in stroncij (Sr). Te kovine se v nekaterih virih omenjajo v povezavi s tehnikami vbrizgavanja aerosolov v ozračje in sejanjem oblakov. Glede na to, da organ izvaja monitoring kakovosti zraka in da je v preteklosti že izvajal meritve različnih kovin (npr. svinec, kadmij, arzen, nikelj, antimon, baker), zahteva prosilec:
- pojasnilo, ali organ kadarkoli izvaja ali je izvajal meritve aluminija, barija in/ali stroncija v zraku (bodisi v trdnih delcih PM2.5, PM10 ali v padavinah);
- če je te meritve izvajal, naj prosilcu posreduje vse obstoječe podatke za obdobje 2010–2025;
- če teh meritev ni izvajal, naj to izrecno navede in pojasni, zakaj ne (ali to ni del njegovih obveznosti, ali za to nima opreme, ali se te kovine ne smatrajo za relevantne onesnaževalce).
Prav tako naj organ pojasni, ali v okviru sodelovanja v mednarodnih programih (npr. WMO GAW) kadarkoli posreduje podatke o teh kovinah mednarodnim bazam ali jih prejema od drugih držav.
c) Podatki o višinskih plasteh ozračja (radiosonde): čeprav organ morda nima rednih meritev v stratosferi, pa izvaja meritve z radiosondami, ki segajo v višje plasti ozračja (tudi do 30 km). Te meritve vključujejo podatke o temperaturi, vlagi, tlaku, včasih pa tudi o ozonu in aerosolih. Če takšni podatki obstajajo za obdobje 2010–2025, bi jih moral organ prav tako posredovati.
d) Sodelovanje v mednarodnih programih (npr. GAW): organ sodeluje v programu Svetovne meteorološke organizacije Global Atmosphere Watch (GAW), ki vključuje meritve aerosolov, ozona in drugih sestavin ozračja. Poročila o sodelovanju, meritve in analize, ki so nastale v okviru tega programa, so informacije javnega značaja in bi morale biti dostopne.
V nadaljevanju je prosilec navedel, da je organ v izpodbijani odločbi napisal, da "ni dolžan ustvariti novega dokumenta, pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima oziroma zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov". S tem organ zmotno interpretira prosilčevo zahtevo. Ni zahteval, naj organ opravi nove raziskave ali pripravi nove analize. Zahteval sem posredovanje že obstoječih podatkov, ki:
- so že bili izmerjeni in zabeleženi,
- obstajajo v elektronski obliki (baze meritev, tabele, evidence),
- jih organ redno zbira in hrani v okviru svojih zakonskih nalog.
Sklicevanje na "ustvarjanje novega dokumenta" je zato neutemeljeno in zavajajoče. Dalje je prosilec pojasnil, da je v zahtevi zaprosil tudi za dokumente o stališčih Slovenije v okviru Svetovne meteorološke organizacije (WMO), Evropske unije in IPCC. Glede na to, da:
- je Slovenija članica WMO in aktivno sodeluje v njenih strokovnih telesih,
- WMO redno objavlja stališča o umetnem spreminjanju vremena (nazadnje 2015, kot navaja tudi priloženi dokument),
- organ kot nacionalna meteorološka služba sodeluje pri pripravi poročil in stališč,
- Slovenija sodeluje v programu WMO GAW, ki vključuje meritve aerosolov,
je skrajno neverjetno, da organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, poročilom ali zapisnikom s teh srečanj, ki bi vsaj posredno obravnaval tematiko geoinženiringa ali vplivanja na vreme. Tudi če gre le za korespondenco, dnevne rede ali poročila s konferenc, bi morali biti ti dokumenti dostopni. V nadaljevanju je organ navedel, da glede na to, da je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (danes MOPE) v preteklosti financiralo študijo o sejanju oblakov (omenjeno v dokumentu, ki so ga prosilcu posredovali), je možno, da določeni dokumenti obstajajo pri drugih državnih organih. Organ bi moral v skladu z 10. členom ZDIJZ zahtevo posredovati tistim organom, za katere meni, da bi lahko imeli zahtevane informacije. Ker tega ni storil, je kršil določbe ZDIJZ. Prosilec predlaga, da IP:
1. Pritožbi ugodi in odločbo organa št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 206 razveljavi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do informacij.
2. organu naloži, naj:
- opravi ponovni celoviti pregled vseh svojih evidenc, vključno z: arhivi Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, podatkovnimi bazami meritev aerosolov (PM2.5, radiosonde, morebitne meritve kovin), morebitnimi poročili o mednarodnem sodelovanju (WMO, GAW, IPCC, EU), dokumentacijo o raziskovalnih projektih, pri katerih je organ sodeloval,
- prosilcu v roku 15 dni posreduje vse obstoječe podatke monitoringa aerosolov (vključno z merilnimi podatki o delcih PM2.5 in morebitnih meritvah aluminija, barija, stroncija) za obdobje 2010–2025,
-·prosilcu posreduje pojasnilo o tem, ali izvaja meritve aluminija, barija in stroncija v zraku; če jih izvaja, naj mi posreduje vse obstoječe podatke; če jih ne izvaja, naj to izrecno navede in obrazloži,
- prosilcu omogoči vpogled v morebitna poročila, zapisnike ali stališča, ki se nanašajo na geoinženiring ali vplivanje na vreme v mednarodnih okvirih,
-· pojasni, ali je pri iskanju upošteval tudi podatke iz raziskovalnih projektov in mednarodnega sodelovanja,
- če sam ne razpolaga z določenimi dokumenti, naj v skladu z 10. členom ZDIJZ zahtevo posreduje drugim pristojnim organom (npr. MOPE, MKGP).
3. Ugotovi, da je organ s svojim ravnanjem kršil določbe ZDIJZ, ker ni opravil celovitega pregleda vseh razpoložljivih virov informacij, ker ni posredoval obstoječih podatkov monitoringa in ker ni ustrezno utemeljil zavrnitve.
(4) Organ je pritožbo z dopisom št. 090-18/2024-6 z dne 20. 3. 2026, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. V zvezi s pritožbenimi navedbami je organ pojasnil, da je glede na podane opise v zahtevi prosilca izvedel iskanje zaprošenih dokumentov v zbirki dokumentarnega gradiva, kjer so shranjeni dokumenti z delovnega področja organa (kar vključuje tudi arhiv), in ugotovil, da na temo geoinženiringa razpolaga z dokumenti, ki so bili prosilcu že posredovani. Poleg tega je bila v odločbi navedena tudi spletna stran, na kateri so določeni podatki o umetnem vplivu na vreme. Iskanje dokumentov je bilo izvedeno skladno s podanimi opisi, pri obširnem pregledu dokumentarnega gradiva pa so sodelovali tudi uslužbenci, ki pokrivajo področje meteorologije in meritev kakovosti zraka in ki so preverili tudi druge baze podatkov ter podali svoje mnenje glede sodelovanja organa pri raziskovalnih projektih. V zvezi z navedbo prosilca, da mu niso bili posredovani podatki monitoringa (3. točka), je organ pojasnil, da je prosilec v svoji prvotni zahtevi jasno navedel, da želi le podatke iz monitoringa, ki se izvajajo v višjih plasteh atmosfere in stratosfere. S tem, ko prosilec v pritožbi zahteva predložitev meritev PM2.5 in meritev aluminija, barija in/ali stroncija v zraku (bodisi v trdih delcih PM2.5, PM10 ali padavinah), ki se izvajajo v okviru monitoringa kakovosti zraka, prosilec širi svojo prvotno zahtevo. Meritve, ki jih sedaj zahteva prosilec, se namreč ne izvajajo v višjih plasteh atmosfere in stratosfere, temveč na merilnih mestih v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Na teh merilnih mestih pa se izvajajo meritve približno od višine 1,5 m do 4 m nad tlemi (in ne v višjih plasteh atmosfere in stratosfere). Nadalje je organ pojasnil, da izvaja tudi meritve, ki vključujejo spust radiosonde z balonom večinoma do višine med 12 do 25 km. Vendar pa se z radiosondo meri samo temperatura, vlaga v zraku in veter, ne pa tudi aerosolov in drugih snovi (tudi ne ozona). Iz navedenega tako jasno izhaja, da organ ne razpolaga z meritvami oziroma podatki v višjih plasteh atmosfere in stratosfere, ki bi se nanašali na aerosole ali druge snovi, ki bi bile povezane s sejanjem oblakov in geoinženiringom. Zahtevanih meritev prosilcu tako organ ni mogel posredovati. Organ je dodal tudi, da so vsi podatki o monitoringu kakovosti zraka, ki jih prosilec na novo omenja v pritožbi, dostopni na spletu, in sicer na spletnih straneh:
- https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/ (Kakovost zraka – napovedi in tekoči podatki)
- https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/arhiv.html (kakovost zraka - arhiv)
- https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/kako vost_letna.html (Kakovost zraka - letna poročila).
V zvezi s številnimi vprašanji in pojasnili, ki jih zahteva prosilec, je organ dodal, da upoštevajoč definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni dolžan pripravljati pojasnil ali odgovarjati na vprašanja (tj. ali izvaja meritve aluminija, barija in/ali stroncija v zraku; zakaj ne izvaja meritev aluminija, barija in/ali stroncija; ali je posredoval kakršnekoli podatke o teh kovinah mednarodnim bazam ali jih prejema od drugih držav). Slednje skladno z ZDIJZ ne predstavlja dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako pa tudi ZDIJZ v okviru pritožbe ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil. Glede očitka, da organ prosilcu ni posredoval poročil o sodelovanju, meritev in analiz, ki so nastale v okviru programa GAW in bi se nanašali na geonženiring (3. točka, podtočka d)), je organ ponovno pojasnil, da s temi dokumenti ne razpolaga. V okviru omenjenega programa organ pošilja podatke le o CO (ogljikov monoksid) in O3 (troposferski ozon) ter meteorološke spremenljivke (temperatura in vlažnost zraka, hitrost in smer vetra). Ker se podatki, ki jih organ pošilja v okviru programa GAW, ne nanašajo na informacije, ki jih je v zahtevi zahteval prosilec, jih organ prosilcu ni posredoval. Organ je ponovno izpostavil, da je prosilec v svoji zahtevi izrecno navedel, da želi zgolj podatke in dokumente, ki se nanašajo na geoinženiring in vplivanje na vreme, ne pa vseh dokumentov, ki bi nastali v okviru Svetovne meteorološke organizacije, oziroma v okviru Evropske unije ali IPCC. Z zahtevanimi dokumenti pa, kot to izhaja že iz izpodbijane odločbe, organ ne razpolaga. Pri tem je organ še pojasnil, da je Republika Slovenija članica v Svetovni meteorološki organizaciji in aktivno sodeluje v nekaterih njenih telesih. Ne glede na to pa vsa priporočila, mnenja in stališča kot samostojna in neodvisna organizacija izdaja Svetovna meteorološka organizacija in so dostopna na spletu (https://wmo.int/). Stališče, pri pripravi katerega so sodelovali tudi strokovnjaki organa (Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo z dne 14. 3. 2024), pa je bilo prosilcu posredovano. V zvezi z navedbami, da zahteve v delu, ki se nanaša na študijo o sejanju oblakov, organ ni odstopil drugemu organu, je organ pojasnil, da v primeru, da do odstopa zahteve med organoma ne pride, to ne vpliva na vsebinsko odločitev organa o zahtevi. Prav tako s takšno pomanjkljivostjo postopka prosilcu ni bila odvzeta pravica dostopa do informacij javnega značaja, saj bi jo ta lahko sam vložil pri drugem organu. Hkrati pa gre za dodati, da je organ zahtevo že prejel odstopljeno od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga v pritožbi omenja prosilec, in je tako med organoma že prišlo do odstopa.
(5) Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP, z dopisom št. 090-111/2026/2 z dne 10. 8. 2026, organ pozval, da mu posreduje pojasnila v zvezi s postopkom iskanja zahtevanih dokumentov. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026. Pojasnil je, se dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu v prilogi izpodbijane odločbe in prilogah dopisa št. 090 18/2026-5 z dne 20. 3. 2026, nanašajo na naslednje točke prosilčeve zahteve:
- dokumenta, ki sta bila prosilcu posredovana z dopisom z dne 20. 3. 2026 (tj. dokument št. 35901-33/2022-2 z dne 3. 8. 2022 (Odgovor na temo suše, požarov in vpliva na vreme) ter dokument, ki vsebuje odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«), se nanašata na 1. točko prosilčeve zahteve. Prav tako se povezava do spletne strani https://meteo.arso.gov.si/met/sl/faq/ nanaša na 1. točko prosilčeve zahteve. Na tej spletni strani je v poglavju Ostale vsebine odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«, ki po vsebini ustreza prosilčevi zahtevi. Odgovor, ki je objavljen na tej spletni strani, pa je bil prosilcu v obliki dokumenta prav tako posredovan z dopisom z dne 20. 3. 2026.
- dokument, ki je bil prosilcu posredovan z izpodbijano odločbo (tj. Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo z dne 14. 3. 2024), se nanaša na 2. točko prosilčeve zahteve.
Za preostale točke prosilčeve zahteve pa je organ ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. Iskanje dokumentov, katerih opisi so bili podani splošno, je organ izvedel z iskanjem po zbirkah dokumentarnega gradiva v sistemu SPIS4 (splošno aktivna zbirka, splošno tekoča zbirka in splošno stalna zbirka) ter s poizvedbo pri uslužbencih, ki pokrivajo področje meteorologije in meritev kakovosti zraka. Za prvo in drugo alinejo 3. točke, 5. točko in 6. točko zahteve se je preverjal obstoj dokumentov pri … direktorici Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ki pozna vse dejavnosti, ki potekajo na uradu (3. točka zahteve), ki pozna vsebino vseh projektov, ki potekajo na uradu (5. točka zahteve) in ki je predstavnica Slovenije pri WMO (6. točka zahteve). Pojasnjeno je bilo, da se z dokumenti, ki bi ustrezali opisom iz prve in druge alineje 3. točke, 5. točke in 6. točke zahteve ne razpolaga. Obstoj podatkov za tretjo alinejo 3. točke in 4. točko zahteve pa se je preverjal pri …. vodji Sektorja za kakovost zraka. Pojasnjeno je bilo, da se z zahtevanimi podatki (tj. obstoj in koncentracija aerosolov v višjih plasteh atmosfere in stratosfere) ne razpolaga, saj se monitoring kakovosti zraka v okviru Državne merilne mreže izvaja le od višine 1,5 m do 4 m nad tlemi, ne pa tudi v višjih plasteh atmosfere in stratosfere. Glede meritev v višjih plasteh atmosfere se je pri …. vodji Sektorja za daljinske meritve atmosfere, dodatno preverjalo, kaj se meri z radiosondami. Pojasnjeno je bilo (kar izhaja tudi iz dopisa organa št. 090-18/2024-6 z dne 20. 3. 2026), da se z radiosondo meri samo temperatura, vlaga v zraku in veter, ne pa tudi aerosolov, kar je svoji zahtevi zahteval prosilec. Dokumenti v okviru 3., 5. in 6. točke so se iskali tudi s pomočjo dokumentarnega sistema SPIS4. Iskanje je potekalo po korenih besed geoinženir*, oblak*&sejanj*, vplivanj*&vrem* (3. in 5. točka zahteve), wmo*&geoinženir*, wmo*& vplivanj*&vrem*, ipcc*&geoinženir*, ipcc*& vplivanj*&vrem* (6. točka zahteve). Iskanje je sicer prikazalo več rezultatov, vendar po vsebini niso ustrezali prosilčevi zahtevi. Pri tem je organ pojasnil, da iskanje z uporabo * omogoča, da se v sistemu SPIS4 pojavijo vsi zapisi, v katerih se pojavi v iskalnik zapisno besedilo (v primeru iskanja oblak*, se na primer pojavijo rezultati, ki vsebujejo besedo oblak, oblaki, oblakov itd., če bi bilo iskanje brez *, bi prikazalo samo rezultate za besedo oblak (torej za besedo, ki je navedena v iskalnik)).
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Prosilec izpodbija 2. točko izreka odločbe št. 090-18/2026-2 z dne 2. 3. 2026, s katero je organ zavrnil del njegove zahteve z dne 19. 2. 2026. Prosilec dvomi v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP po pregledu zahteve ugotavlja, da je sestavljena iz 6. točk, zato je v nadaljevanju za vsako točko posebej ugotavljal, ali pri organu obstajajo zahtevane informacije javnega značaja.
(8) Informacija javnega značaja je na podlagi 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati,
- nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov ali uvesti novih postopkov, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
Glede razširitve zahteve s pritožbenimi navedbami
(10) Po pregledu pritožbe je IP ugotovil, da so utemeljene navedbe organa v dopisu št. 090-18/2024-6 z dne 20. 3. 2026 glede razširitve zahteve s pritožbenimi navedbami. V zvezi z navedbo prosilca, da mu niso bili posredovani podatki monitoringa, je organ pojasnil, da je prosilec v svoji prvotni zahtevi jasno navedel, da želi le podatke iz monitoringa, ki se izvajajo v višjih plasteh atmosfere in stratosfere. S tem, ko prosilec v pritožbi zahteva predložitev meritev PM2.5 in meritev aluminija, barija in/ali stroncija v zraku (bodisi v trdih delcih PM2.5, PM10 ali padavinah), ki se izvajajo v okviru monitoringa kakovosti zraka, prosilec širi svojo prvotno zahtevo. Meritve, ki jih v pritožbi zahteva prosilec, se namreč ne izvajajo v višjih plasteh atmosfere in stratosfere, temveč na merilnih mestih v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Na teh merilnih mestih pa se izvajajo meritve približno od višine 1,5 m do 4 m nad tlemi (in ne v višjih plasteh atmosfere in stratosfere). Nadalje je organ pojasnil, da izvaja tudi meritve, ki vključujejo spust radiosonde z balonom večinoma do višine med 12 do 25 km. Vendar pa se z radiosondo meri samo temperatura, vlaga v zraku in veter, na te podatke pa se zahteva prosilca z dne 19. 2. 2026 ni nanašala. Organ je še izpostavil, da je prosilec v svoji zahtevi izrecno navedel, da želi zgolj podatke in dokumente, ki se nanašajo na geoinženiring in vplivanje na vreme, ne pa vseh dokumentov, ki bi nastali v okviru Svetovne meteorološke organizacije, oziroma v okviru Evropske unije ali IPCC, s čimer je razširil zahtevo v pritožbenih navedbah.
(11) IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Zgoraj navedena vsebina pritožbe, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa, posledično se IP do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljeval. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva ali nejasna, je organ prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve. IP ugotavlja, da je organ na večino zahtev, ki predstavljajo razširitev zahteve, že odgovoril v dopisu št. 090-18/2024-6 z dne 20. 3. 2026, ki je bil poslan tudi prosilcu v vednost, in sicer z napotitvijo na spletne strani, kjer so javno dostopne informacije, ki jih z razširitvijo zahteve zahteva prosilec. ZDIJZ namreč v petem odstavku 6. člena določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
Glede naknadno poslanih dokumentov
(12) IP je ugotovil, da je organ v prilogah dopisa št. 090-18/2026-5 z dne 20. 3. 2026 prosilcu posredoval še dva dodatna dokumenta, ki mu jih ni poslal že na podlagi izpodbijane odločbe. Organ je v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 pojasnil, da se dokumenta, ki sta bila prosilcu posredovana z dopisom z dne 20. 3. 2026 (tj. dokument št. 35901-33/2022-2 z dne 3. 8. 2022 (Odgovor na temo suše, požarov in vpliva na vreme) ter dokument, ki vsebuje odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«), nanašata na 1. točko prosilčeve zahteve. Organ je torej prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval dokumenta, ki ju je ta sicer zahteval že dne 19. 2. 2026, vendar ju organ prosilcu ni posredoval ob posredovanju izpodbijane odločbe, temveč kasneje, s čimer je povzročil, da prosilec v trenutku odločanja o pritožbi razpolaga tudi s tema dokumentoma. Navedeno pomeni, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njegovi zahtevi za dostop v tem delu ugodeno in mu je organ zahtevana dokumenta tudi posredoval. Isti prosilec pa v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na dokument št. 35901-33/2022-2 z dne 3. 8. 2022 (Odgovor na temo suše, požarov in vpliva na vreme) ter dokument, ki vsebuje odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«, se zato zavrne.
Glede 1. točke zahteve
(13) Organ je v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 pojasnil, da se na 1. točko prosilčeve zahteve nanašajo:
- dokumenta, ki sta bila prosilcu posredovana z dopisom z dne 20. 3. 2026 (tj. dokument št. 35901-33/2022-2 z dne 3. 8. 2022 (Odgovor na temo suše, požarov in vpliva na vreme) ter dokument, ki vsebuje odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«)
- povezava do spletne strani https://meteo.arso.gov.si/met/sl/faq/, na kateri je v poglavju »Ostale vsebine« odgovor na vprašanje »Ali lahko človek namerno vpliva na vreme?«, ki po vsebini ustreza prosilčevi zahtevi.
Vsi ti dokumenti oziroma povezava na spletno stran so bili prosilcu posredovani z dopisom z dne 20. 3. 2026. Kot je podrobneje pojasnjeno že v prejšnjem odstavku te obrazložitve, isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Iz pojasnil organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 izhaja, da z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali tej točki zahteve ne razpolaga, IP pa tudi ni našel razlogov za dvom v to ugotovitev. Poleg tega prosilec v pritožbi glede te točke zahteve ni navedel nobenih argumentov, ki bi kazali na obstoj še drugih dokumentov v zvezi z obravnavano točko zahteve.
Glede 2. točke zahteve
(14) IP glede na pojasnila organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 ugotavlja, da je dokument, ki je bil prosilcu posredovan z izpodbijano odločbo (tj. Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo z dne 14. 3. 2024), edini dokument, ki se nanaša na 2. točko prosilčeve zahteve, s katerim razpolaga organ. IP pa tudi ni našel razlogov za dvom v to ugotovitev.
Glede 3. točke zahteve
(15) Na podlagi pojasnil organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 in prilog k temu dopisu IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v 3. točki zahteve. Iskanje dokumentov, ki jih je prosilec navedel v 3., 4., 5. in 6. točki zahteve in katerih opisi so bili podani splošno, je organ izvedel z iskanjem po zbirkah dokumentarnega gradiva v sistemu SPIS4 (splošno aktivna zbirka, splošno tekoča zbirka in splošno stalna zbirka) ter s poizvedbo pri uslužbencih, ki pokrivajo področje meteorologije in meritev kakovosti zraka. Za prvo in drugo alinejo 3. točke, je organ obstoj dokumentov preverjal pri … direktorici Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ki pozna vse dejavnosti, ki potekajo na uradu, ki je pojasnila, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali opisom iz prve in druge alineje 3. točke zahteve ne razpolaga. Obstoj podatkov za tretjo alinejo 3. točke zahteve je organ preverjal pri … vodji Sektorja za kakovost zraka, ki je pojasnila, da se z zahtevanimi podatki (tj. obstoj in koncentracija aerosolov v višjih plasteh atmosfere in stratosfere) ne razpolaga, saj se monitoring kakovosti zraka v okviru Državne merilne mreže izvaja le od višine 1,5 m do 4 m nad tlemi, ne pa tudi v višjih plasteh atmosfere in stratosfere. Glede meritev v višjih plasteh atmosfere je organ pri … vodji Sektorja za daljinske meritve atmosfere, dodatno preveril, kaj se meri z radiosondami. Pojasnil je (kar izhaja tudi iz dopisa organa št. 090-18/2024-6 z dne 20. 3. 2026), da se z radiosondo meri samo temperatura, vlaga v zraku in veter, ne pa tudi aerosolov, kar je svoji zahtevi zahteval prosilec. Iz pojasnil organa izhaja, da je iskanje dokumentov, zahtevanih s 3. točko zahteve, s pomočjo dokumentarnega sistema SPIS4 potekalo po korenih besed geoinženir*, oblak*&sejanj*, vplivanj*&vrem*. IP je po pregledu vsebine zaslonskih slik navedenega iskanja, ki jih je organ poslal IP v prilogah dopisa št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026, ugotovil, da organ res ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet 3. točke zahteve prosilca.
Glede 4. točke zahteve
(16) Na podlagi pojasnil organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 in prilog k temu dopisu IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v 4. točki zahteve. Obstoj podatkov za 4. točko zahteve je organ preverjal pri … vodji Sektorja za kakovost zraka, in pri … vodji Sektorja za daljinske meritve atmosfere, čigar pojasnila so povzeta že v prejšnji točki te obrazložitve. IP ne vidi nobenih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe omenjenih oseb, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, zahtevanimi v 4. točki zahteve, ki se nanaša na monitoring ozračja v stratosferi, v kateri se monitoring snovi, na katere se nanaša zahteva, sploh ne izvaja. Posledično tudi dokumenti o tem pri organu ne obstajajo.
Glede 5. točke zahteve
(17) Na podlagi pojasnil organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 in prilog k temu dopisu IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v 5. točki zahteve. Za 5. točko zahteve je organ preverjal obstoj dokumentov pri …. direktorici Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ki pozna vsebino vseh projektov, ki potekajo na uradu (5. točka zahteve) in je pojasnila, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali opisom 5. točke zahteve, ne razpolaga. Organ je dokumente v okviru 5. točke zahteve iskal tudi s pomočjo dokumentarnega sistema SPIS4, in sicer po korenih besed geoinženir*, oblak*&sejanj*, vplivanj*&vrem*. IP je po pregledu vsebine zaslonskih slik navedenega iskanja, ki jih je organ poslal IP v prilogah dopisa št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026, ugotovil, da organ res ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet 5. točke zahteve prosilca.
Glede 6. točke zahteve
(18) Na podlagi pojasnil organa v dopisu št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026 in prilog k temu dopisu IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v 6. točki zahteve. Obstoj teh dokumentov je organ preveril pri …. direktorici Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ki je predstavnica Slovenije pri WMO in je pojasnila, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali opisom iz 5. točke zahteve, ne razpolaga. Iskanje dokumentov v okviru 6. točke zahteve je organ izvedel tudi v dokumentarnem sistemu SPIS4, in sicer po korenih besed wmo*&geoinženir*, wmo*& vplivanj*&vrem*, ipcc*&geoinženir*, ipcc*& vplivanj*&vrem*. IP je po pregledu vsebine zaslonskih slik navedenega iskanja, ki jih je organ poslal IP v prilogah dopisa št. 090-18/2026-9 z dne 18. 8. 2026, ugotovil, da organ res ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet 6. točke zahteve prosilca.
Sklepno glede neobstoja dokumentov pri organu
(19) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je organ zadostno utemeljil razloge, zakaj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, IP pa tudi nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa v zvezi s tem dvomil, pri čemer tudi prosilec ni podal okoliščin, ki bi dejansko kazale na drugačno dejansko stanje, saj je organ argumentirano pojasnil, zakaj navedbe prosilca ne držijo.
(20) Dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, pomeni, da niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji za opredelitev informacije javnega značaja, iz česar sledi, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja.
(21) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal v materializirani obliki.
Glede obveznosti odstopa zahteve drugemu organu
(22) Prosilec v pritožbi IP predlaga, naj organu naloži, če sam ne razpolaga z določenimi dokumenti, da v skladu z 10. členom ZDIJZ zahtevo posreduje drugim pristojnim organom (npr. MOPE, MKGP). Prosilec je najverjetneje mislil navesti 20. člen ZDIJZ, ki organu nalaga, da po prejemu zahteve prosilca, če bi ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahtevo, odstopi v reševanje drugemu organu, če bi bil seznanjen, da drug organ z zahtevanimi dokumenti tudi dejansko razpolaga. V obravnavani zadevi pa organ ni bil izrecno seznanjen s tem, da kakšen drug organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Zahtevani dokumenti bi morda lahko sodili v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor (v času izdaje izpodbijane odločbe je bilo to Ministrstvo za okolje, podnebje in energij), vendar je navedeno ministrstvo zahtevo odstopilo v reševanje organu, iz česar izhaja, da je do odstopa med organoma že prišlo. Če pa bi vendarle organ bil seznanjen z dejstvom obstoja zahtevanih dokumentov pri drugem organu in zahteve prosilca kljub temu ne bi odstopil temu organu v skladu z 20. členom ZDIJZ, bi to vsekakor predstavljalo pomanjkljivost postopka, vendar ta pomanjkljivost ni bistvena, saj ta kršitev ni taksativno našteta v 237. členu ZUP in ne vpliva na vsebinsko odločitev organa o zahtevi. Prav tako s takšno pomanjkljivostjo postopka prosilcu ni odvzeta pravica dostopa do informacij javnega značaja, saj ta lahko sam pri drugih organih kadarkoli vloži zahtevo na podlagi določb ZDIJZ. IP zato v okviru pritožbenega postopka ni pristojen, da bi organu naložil, da zahtevo prosilca odstopi drugemu organu v reševanje.
Sklepno
(23) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(24) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke