prosilec - Javno podjetje vodovod, kanalizacija, snaga, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dveh dokumentov v zvezi s pozivi Mestni občini Ljubljana o pridobitvi lastninske pravice znotraj najožjega vodovarstvenega območja, ki sta bila kreirana že leta 2016. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva upravnega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da iz izpodbijane odločbe (niti zahtevanih dokumentov) ni razvidno, da bi bil začet (katerikoli) upravni postopek, organ pa ni izkazal niti škode za njegovo izvedbo. Zato je pritožbi ugodil in odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevane informacije. Glede na to, da so zahtevane informacije po svoji vsebini podatki, ki se štejejo za okoljski podatek, pa so iz tega vidika absolutno prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (okoljski podatki).

ODLOČBA:

Številka: 090-22/2021/4

Datum: 2. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 15. 1. 2021, zoper odločbo JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90, p.p. 3233, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. IJZ-VO/20-2 – VOK-708-003/2020-001 z dne 15. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 1. 2021 zoper odločbo JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., št. IJZ-VO/20-2 – VOK-708-003/2020-001 z dne 15. 12. 2020, se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis sledečih dokumentov:

• dopis, št. VOK-355-134/2016-001 z dne 3. 5. 2016,
• dopis, št. VOK-355-156/2016-001 z dne 19. 7. 2016.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 16. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dveh dokumentov v zvezi s pozivi Mestni občini Ljubljana o pridobitvi lastninske pravice znotraj najožjega vodovarstvenega območja, ki sta bila kreirana že leta 2016 (dopis JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. VOK-355-134/2016-001 z dne 3. 5. 2016, in dopis JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. VOK-355-156/2016-001 z dne 19. 7. 2016), upravni postopek razlastitve pa sprožen šele 2020, očitno na osnovi drugih dokumentov od teh.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. IJZ-VO/20-2 – VOK-708-003/2020-001 z dne 15. 12. 2020, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka). Ugotovil je, da z zahtevanima dokumentoma razpolaga ter da ju je pripravil za namen upravnega postopka, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami. Dokumenta, po katerih zaproša prosilec, tako ustrezata izjemi po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi«. Organ je od Mestne občine Ljubljana pridobil tudi informacijo, da je prosilec oba zaprošena dokumenta že prejel s strani organa, ki vodi upravni postopek. S tem pa je izpolnjen pogoj iz 4. točke 129. člena ZUP, ki določa, da se zahteva zavrže s sklepom, v kolikor je o zadevi že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka pravice pridobila. Organ je posledično ugotovil, da je prosilec zahteval dostop do informacij, ki predstavljajo izjemo od pravice do dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v skladu s 4. točko 129. člena ZUP, zato je zahtevo v celoti zavrnil.

Prosilec je 15. 1. 2021 zoper odločbo, št. IJZ-VO/20-2 – VOK-708-003/2020-001 z dne 15. 12. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi napačno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava. Prosilec je navedel, da je organ priznal obstoj zahtevanih dokumentov, a da so trditve organa, da je zahtevana dokumenta pripravil izključno za namen upravnega postopka, neresnične. Oba dokumenta sta bila kreirana že 2016, še preden je Mestna občina Ljubljana sploh zahtevala sestavo različnih dokumentov, izključno za upravni postopek, ki naj bi ga vodila občina (oz. pravilno Upravna enota Ljubljana) in se je začel februarja 2020. Prosilec je navedel, da organ z ničemer ni pojasnil, zakaj bi razkritje teh dokumentov sploh škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek razlastitve vodi namreč Upravna enota Ljubljana in ne Mestna občina Ljubljana, kot je to napačno navedel organ. Prav tako je oporekal, da je v zadevi izpolnjen pogoj po 4. točki 129. člena ZUP, saj JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. ni dostavilo zahtevanih dokumentov oz o dostavi dokumentov s strani JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. še ni bilo pravnomočno odločeno. Prosilec je predlagal, da se izpodbijana odločba odpravi in da se mu zahtevane dokumente posreduje v elektronski verziji (npr. PDF) na elektronski naslov … .

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. VOK-708-003/2020-003 z dne 22. 1. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 29. 1. 2021 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži vse dokumente, ki se tičejo zadeve, vključno z dokazili o vročitvi odločbe in vložitvi pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer dopisa, št. VOK-355-134/2016-001 z dne 3. 5. 2016 ter št. VOK-355-156/2016-001 z dne 19. 7. 2016, s sklicevanjem na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. na izjemo varstva upravnega postopka.

Po navedeni določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi postopka.

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V obravnavani zadevi gre za dva dokumenta, št. VOK-355-134/2016-001 z dne 3. 5. 2016 ter št. VOK-355-156/2016-001 z dne 19. 7. 2016, za katera je organ zatrdil, da ju je sestavil in naslovil na Mestno občino Ljubljana. Iz vsebine obeh dokumentov ni eksplicitno razvidno, da bi bila sestavljena za potrebe upravnega postopka, kot je to v izpodbijani odločbi navedel organ. Organ je v izpodbijani odločbi le skopo zapisal, da »je dokumenta pripravil za namen upravnega postopka, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami«. Glede na to, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja in jo je zato treba obravnavati restriktivno, bi moral organ najprej pojasniti, za kateri konkretni upravni postopek v obravnavanem primeru sploh gre. Organ je zgolj omenil, da zaprošena dokumenta ustrezata izjemi, opredeljeni v 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in posredno z navedbo, da zahtevana dokumenta ustrezata zahtevi, ki jo je prosilec naslovil kot »Pridobitev lastninske pravice znotraj najožjega vodovarstvenega območja«, nakazal, da gre za dokumente v zvezi s spremembami lastništva zemljišč znotraj ograjenih območij vodarn. IP ob tem pripominja, da če gre v konkretnem primeru za odkup zemljišč, da tovrstni posli ne sodijo v upravnopravna razmerja, torej se že po vsebini ne vodijo upravni postopki. Če pa gre za postopke razlastitve, potem teh upravnih postopkov po veljavni zakonodaji ne vodi občina, ampak upravna enota, na kar je pravilno opozoril tudi prosilec. Razlastitveni postopek ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu ZUreP-2), ki v 196. členu določa, da o razlastitvah prednostno odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote in na drugi stopnji ministrstvo, razen če je z zakonom določeno drugače. Ker iz izpodbijane odločbe (niti zahtevanih dokumentov) ni razvidno, da bi bil začet (katerikoli) upravni postopek, določba 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantna. Poleg tega 199. člen ZUreP-2 določa, katere dokumente je treba priložiti zahtevi za razlastitev.[1] Med njimi ni zadevnih dokumentov, kar vodi v zaključek, da zahtevane informacije niso bile sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ. Zahtevanih dokumentov se ne dá umestiti niti med dokumente, ki jih ZUreP-2 v 201. členu našteva kot pripravljalna dela v razlastitvenem postopku.[2] Iz tega izhaja, da prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen. Tudi če bi bil, pa ni moč spregledati, da v izpodbijani odločbi popolnoma manjka t.i. škodni test in izkaz nastanka škodne posledice, če bi bila zahtevana dokumenta razkrita javnosti (tj. 2. pogoj iz navedene izjeme). V upravno sodni praksi je sprejeto stališče, da je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno.[3] Praksi, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka, sledi tudi IP.[4] Organ ni konkretno ugotavljal in pojasnil, kaj naj bi bilo tisto, kar lahko škodi izvedbi postopka in kako naj bi njegovo izvedbo ogrozilo. Zgolj trditev, da je zahtevana dokumenta pripravil za namen upravnega postopka, ne more vnaprej voditi v odločitev, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne v celoti, saj je ob tem treba izkazati tudi škodo, ki bi z morebitnim razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastala izvedbi samega postopka. Prav tako tudi IP ni uvidel, da bi razkritje informacij, ki po svoji vsebini niso pogoj za uvedbo in vodenje upravnega postopka, niti od njih ni odvisna uspešnost zahtevka v upravnem postopku, lahko vplivalo na izvedbo postopka, zato je ocenil, da v konkretnem primeru obstoj škode za izvedbo konkretnega postopka ni podan, s čimer ni izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker organ v konkretnem primeru ni uspel izkazati nobenega od dveh pogojev, je IP zaključil, da izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

Okoljski podatki

Na tem mestu IP opozarja še na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Načelo javnosti okoljskih podatkov izhaja iz 13. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), ki določa, da so okoljski podatki javni (prvi odstavek 13. člena ZVO-1) in ima vsakdo pravico do dostopa do teh podatkov skladno z zakonom (drugi odstavek 13. člena ZVO-1). Dostop do okoljskih podatkov ZVO-1 ureja v določbi 110. člena. V drugem odstavku med drugim opredeljuje, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke, v prvem odstavku pa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 110. člena v ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavljata enako pravilo, in sicer, da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov. Določba 13. točke 3. člena ZVO-1 kot okoljski podatek definira katerokoli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje; v 1.3.1. točki pa, da so vode posebni deli okolja. ZVO-1 v drugem odstavku 110. člena primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek in v 1. točki med drugim določa, da je okoljski podatek tudi podatek o stanju okolja in njegovih delov. ZVO-1 v 5. točki drugega odstavka 110. člena določa, da se za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Podatki v zvezi s spremembami lastništva zemljišč znotraj ograjenih območij vodarn, ki kažejo na dejavnosti občinskih organov in izvajalcev javnih služb in se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih strategij in planov, so torej okoljski in s tem javni podatki.

Dokument, št. VOK-355-134/2016-001 z dne 3. 5. 2016, prikazuje seznam z navedbami številk parcel in katastrskih občin na območju zajetij različnih vodarn, dokument, št. VOK-355-156/2016-001 z dne 19. 7. 2016, pa obrazložitev nujnosti po pridobitvi lastništva teh zemljišč s strani Mestne občine Ljubljana. Zajetje kot vodni objekt, ki je namenjen ohranjanju in uravnavanju vodnih količin zaradi oskrbe prebivalstva s pitno vodo, lahko pridobi status vodne infrastrukture, če je regionalnega pomena[5]. Zahtevana dokumenta se nanašata na dejavnosti občinskih organov in izvajalcev javnih služb glede sprejemanja z varstvom okolja (konkretno vode kot posebni deli okolja) povezanih strategij in planov in nedvomno vsebujeta informacije, ki imajo vpliv na okolje. Relevantne določbe ZVO-1 sledijo določbam Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Aarhuška konvencija v 3. točki 2. člena definira okoljske informacije širše kot le podatke o emisijah v okolje in odpadke. Kot okoljsko informacijo namreč opredeljuje vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije in informacije v kakršnikoli drugi obliki, med drugim tudi o stanju elementov okolja, med katerimi navaja tudi vodo in zemljišča; o dejavnostih ali ukrepih, skupaj z upravnimi ukrepi, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente iz pododstavka; o analizah stroškov in koristi ter drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju. Zahtevana dokumenta vsebujeta dejstva in ugotovitve v zvezi z zemljišči znotraj ograjenega prostora vodnih zajetij in kot taka predstavljata podatke o okoljski infrastrukturi in dejavnosti v zvezi z njo, kar sodi med okoljske podatke oz. podatke, ki so na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Glede na to, da so podatki po svoji vsebini podatki glede dejavnosti pristojnih organov, povezanih z varstvom okolja, so iz tega vidika absolutno prosto dostopne informacije javnega značaja.

Trditve organa, da obravnavana zahteva z dne 16. 11. 2020 izpolnjuje pogoje iz 4. točke 129. člena ZUP za njeno zavrženje, so neutemeljene. Navedena določba ZUP zahteva, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Čeprav je organ pri odstopu pritožbe te navedbe potrjeval s dopisom Mestne občine Ljubljana z dne 20. 11. 2020, je IP ugotovil, da organ s tem ni izkazal, da je prosilec pri organu (konkretno JAVNEM PODJETJU VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.) predhodno že vložil vlogo z istim zahtevkom in bi organ (konkretno JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.) o tem tudi pravnomočno odločil. Povsem v skladu z navedeno določbo je, da se pri organu ne moreta voditi o isti stvari dva postopka, vendar pa to ne drži za upravne postopke, ki se vodijo pri različnih organih oz. zavezancih po ZDIJZ.

Ker je organ napačno uporabil materialni predpis, je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Drugi odstavek 199. člena ZUreP-2:

»Zahtevi za razlastitev je potrebno priložiti:

• seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige;
• izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz prvega odstavka 194. člena tega zakona, ki je podlaga razlastitvi, v primerih iz drugega odstavka 194. člena tega zakona pa še sklep vlade ali občinskega sveta;
• razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage;
• roke izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev;
• ponudbo iz 197. člena tega zakona.«

[2] Prvi odstavek 201. člena ZUreP-2:

»Upravni organ lahko na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali investitorja izvedbe načrtovane prostorske ureditve z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, ki so predvidene za razlastitev. Pritožba ne zadrži izvršitve.«

[3] Sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1837/2014 z dne 11. 2. 2016, št. I U 1857/2012 z dne 9. 10. 2013, št. I U 1735/2018-43 z dne 18. 12. 2019.

[4] Odločbe IP, št. 090-63/2018/6 z dne 20. 7. 2018, št. 090-60/2016/5 z dne 24. 5. 2016, št. 090-208/2015/3 z dne 29. 9. 2015.

[5] Kaj se šteje za vodno infrastrukturo je določeno v 44. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) ter Pravilniku o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05).