prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija

POVZETEK:

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval, da je zahtevo prosilca treba delno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa je pri posredovanju celotnih dokumentov vztrajal, je IP v pritožbenem postopku presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu. V konkretnem primeru je bilo sporno, kateri osebni podatki iz zahtevanih dokumentov (ocenjevalnih listov uradnika) so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede ocen po posameznih kriterijih je IP z vpogledom v ocenjevalne liste ugotovil, da gre za skupne ocene po posameznih kriterijih (npr. odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo), pri čemer ocena posameznega kriterija ni opisna. Posledično iz nje ne izhajajo subjektivne osebne značilnosti ocenjevane javne uslužbenke, niti te ocene ne odražajo subjektivnega pogleda (opisnega mnenja) ocenjevalca. Ker so ti kriteriji kot merila za ocenjevanje delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju predpisani s prvim odstavkom 17. člena ZSPJS, je preverjanje njihovega izpolnjevanja neposredno povezano z vprašanjem določitve skupne letne ocene javnega uslužbenca, s tem pa tudi z njegovim delovnim razmerjem v javnem sektorju in s porabo javnih sredstev (ker se vsaka skupna letna ocena točkuje in ob pridobitvi določenega števila točk v napredovalnem obdobju javni uslužbenci napredujejo tako v nazivih kot v plačnih razredih). Posledično je IP zaključil, da gre v tem delu za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki so, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.

ODLOČBA:

Številka: 090-3/2021/3

Datum: 15. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi …………(v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 30. 10. 2020, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 3, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-143/2020/5 (206-12) z dne 21. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 30. 10. 2020 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-143/2020/5 (206-12) z dne 21. 10. 2020, se delno ugodi in se 1.a) točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati ocenjevalne liste za leto 2011, 2012 in 2013 za javno uslužbenko ……..na način, da bodo razvidni še podatki pod tč. 5 (od 5.1 do 5.5), na str. 2 ocenjevalnega lista (»ocena po posameznih kriterijih ocenjevanja«).

1. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 6. 10. 2020 vložil zahtevo za vse ocene uspešnosti nekdanje policistke……….., ki so bile izdelane v času njene zaposlitve na policiji. Prav tako je želel pridobiti vse njene pritožbe, ki jih je podala na izdelane ocene in odgovore na njene pritožbe. Prosilec je navedel, da če omenjeni dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke (EMŠO, datum rojstva, prebivališče, ipd.) se strinja, da jih organ anonimizira. Z dokumenti se je želel seznaniti v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov.

O zahtevi prosilca je organ dne 21. 10. 2020 izdal odločbo št. 090-143/2020/5 (206-12). Iz izreka slednje izhaja, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil, tako da je v ocenjevalnih listih za leto 2011, 2012 in 2013 prekril podatke o datumu rojstva, skupno utemeljitev oziroma obrazložitev skupne ocene v vseh ocenah, obrazložitve po posameznih kriterijih ocenjevanja: strokovnost, obseg, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost, sodelovanje, organiziranje dela, interdisciplinarnost, odnos do uporabnikov in komunikacija. V dokumentu »Ugovor na letno oceno v ocenjevalnem obdobju od 11. 2013 do 31. 12. 2013« je organ prekril naslov posameznice, celotno vsebino z obrazložitvijo in nestrinjanje po posameznih ocenjevalnih kriterijih, vključno z zaključkom. V dokumentu z naslovom »Zapisnik o preizkusu ocene javnega uslužbenca št. 100-103/2014/6 je organ prekril del, v katerem se javno uslužbenko poziva, da lahko svoje navedbe v pisni pritožbi dopolni še z dodatnimi razlogi, če ti obstojijo ter vse do odločitve komisije ob tehtanju predstavljenih pogledov ocenjevalca in pritožnice. V dokumentu sklep št. 100-103/2014/7 je organ prekril vsebino pod obrazložitvijo sklepa vse do pravnega pouka. V obrazložitvi odločbe organ povzema zakonsko definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in ugotavlja, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja. Dalje se sklicuje na varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem povezano Splošno uredbo o varstvu podatkov ter pojasnjuje, da za razkritje osebnih podatkov fizičnih oseb in osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru podana zahteva za dokumente, ki so povezani z zaposlitvijo javne uslužbenke, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Po pregledu zahtevane dokumentacije, kot so ocenjevalni listi in obrazložitev po kriterijih, ugovor javne uslužbenke, zapisnik o preizkusu ocene, obrazložitev komisije in sklep komisije, organ ugotavlja, da ti vsebujejo osebne podatke, kot npr. naslov, rojstni podatki in tudi druge podatke, ki razkrivajo osebnostne in karakterne značilnosti posameznika. Gre za t.i. varovane osebne podatke, med katerimi so tudi subjektivne okoliščine, ki kažejo na osebnost posameznika, sposobnosti in značilnosti posameznega javnega uslužbenca in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče šteti kot podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ne pomenijo podatkov o porabi javnih sredstev. Skladno s tem je organ odločil, da se prekrijejo vsi tisti podatki in deli besedila, ki bi po oceni organa lahko pomenili nedopustno razkritje osebnostnih in karakternih značilnosti posameznika, v konkretnem primeru javne uslužbenke. Poleg osebnih podatkov (naslov, rojstni datum) podrobna navedba dela javne uslužbenke po posameznih kriterijih, kot izhaja iz izreka, kakor tudi podrobna skupna obrazložitev ocene nesporno kaže na osebnost javne uslužbenke, njene sposobnosti in značilnosti in jih kot take ni mogoče šteti kot podatke, povezane z delom v povezavi z načelom sorazmernosti. Enako velja pri vsebini in njeni obrazložitvi pritožbe oz. ugovora, ki ga je podala javna uslužbenka. Gre namreč za osebnostni pogled in lastno mnenje javne uslužbenke, ki jih uvrščamo med varovane osebne podatke. V tem kontekstu je potrebno prekriti tudi razpravo komisije, ki je bila imenovana za presojo ocene. Komisija se je namreč v postopku presoje opredeljevala do pritožbenih navedb in pripomb, ki jih je podala javna uslužbenka, kot nevarovan podatek pa je vsekakor končni podatek komisije, ali se pritožbi ugodi ali ne. Glede na ugotovljeno je organ presojal, ali je do zahtevanih dokumentov možno izvesti delni dostop po 7. členu ZDIJZ in je ugotovil, da je delni dostop možen, na način, da se varovane osebne podatke v presojanih dokumentih prekrije.

Zoper odločbo organa št. 090-143/2020/5 (206-12) z dne 21. 10. 2020, je prosilec dne 30. 10. 2020 pri organu vložil pritožbo. Nasprotuje prekritju osebnih podatkov in navaja, da je organ podatke neupravičeno prekril, sklicujoč se na ugotovitev, da tudi obrazložitve ocen, vsebina pritožbe,…predstavljajo varovane osebne podatke. Organ se pri tem zmotno sklicuje na domnevno razkritje osebnostnih in drugih lastnosti, pri čemer pozablja, da gre za oceno javnega uslužbenca oziroma oceno opravljanja javne funkcije. Tako široka interpretacija, kaj vse spada pod varovane osebne podatke, je po mnenju prosilca napačna, saj je bistveno preširoka in nesorazmerna. Ob tem prosilec še dodaja, da gre za osebo, ki je…………….. Zato je po mnenju prosilca v konkretnem primeru javni interes še toliko bolj izrazit in še toliko bolj prevlada nad pravico do zasebnosti posameznika.

Organ je pritožbo prosilca dne 11.1.2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopi v obravnavo IP.

Ker je IP ugotovil, da mu organ z odstopom pritožbe ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je dne 14. 1. 2021, s pozivom št. 090-3/2021/3, pozval za predložitev le – teh. Odgovor organa je IP prejel dne 14. 1. 2021.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se organ v izpodbijani odločbi sklicuje, da je zahtevo prosilca treba delno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa pri posredovanju celotnih dokumentov vztraja, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu. V konkretnem primeru tako ostaja sporno, kateri osebni podatki iz zahtevanih dokumentov so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP najprej ugotavlja, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se IP v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in teh pravnih podlag podrobneje ponovno ne navaja.

IP je tako sledil ugotovitvi organa, da se v zahtevani dokumentaciji nahajajo osebni podatki, pri čemer mora biti za njihovo posredovanje javnosti podana zakonska podlaga. Pri tem je pravilno stališče organa, da je zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev lahko podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Vprašanje, ali in zakaj se je posamezen javni uslužbenec v okviru pravice do pravnega sredstva pritožil na letno oceno, tudi po oceni IP ni neposredno povezano z opravljanjem dela javnega uslužbenca. V konkretnem primeru namreč to dejstvo ni vplivalo na višino končne ocene javne uslužbenke, (ker javna uslužbenka s pritožbo ni uspela), s tem pa tudi ne na (posredno) porabo javnih sredstev. Z vpogledom v ugovor imenovane na letno oceno je IP nadalje ugotovil, da gre za subjektiven opis razlogov imenovane, ki vsebuje tako opis njene karierne poti, konkretnih zadolžitev na posameznih zadevah, specifičnih znanj, kot tudi njen pogled na postopek ocenjevanja in določitev višine ocene po posameznih kriterijih. IP v tem delu tako v celoti pritrjuje obrazložitvi organa, da gre za oseben pogled in lastno mnenje javne uslužbenke, ki ga uvrščamo med varovane osebne podatke. V tem kontekstu gre pritrditi tudi odločitvi organa, da je potrebno prekriti tudi razpravo komisije, ki je bila imenovana za presojo te ocene. Komisija se je namreč v postopku presoje opredeljevala do pritožbenih navedb in pripomb, ki jih je podala javna uslužbenka, kot nevarovan podatek pa je organ pravilno štel podatek o tem, ali se pritožbi ugodi ali ne. V skladu z navedenim je IP zavzel stališče, da je organ v zvezi z dostopom do dokumentov, navedenih v tč. 1 b), c) in d) izpodbijane odločbe (ugovor na letno delovno oceno, zapisnik o preizkusu ocene javnega uslužbenca št. 100-103/2014/6 in sklep št. 100-103/2014/7), prosilcu pravilno delno zavrnil dostop do tam navedenih varovanih osebnih podatkov, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu treba zavrniti kot neutemeljeno.

Ni pa IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na posredovanje ocenjevalnih listov za imenovano javno uslužbenko za leta 2011, 2012 in 2013. V tem delu je organ s tč. 1 a) izreka izpodbijane odločbe prosilcu zavrnil dostop do skupne utemeljitve (tč. 3) in do ocene po posameznih kriterijih ocenjevanja (tč. od 5.1 do 5.5 na str. 2 ocenjevalnega lista). Glede ocen po posameznih kriterijih je IP z vpogledom v ocenjevalne liste ugotovil, da gre za skupne ocene po posameznih kriterijih (npr. odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo), pri čemer ocena posameznega kriterija ni opisna. Posledično iz nje ne izhajajo subjektivne osebne značilnosti ocenjevane javne uslužbenke, niti te ocene ne odražajo subjektivnega pogleda (opisnega mnenja) ocenjevalca. Ker so ti kriteriji kot merila za ocenjevanje delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju predpisani s prvim odstavkom 17. člena ZSPJS[1], je preverjanje njihovega izpolnjevanja neposredno povezano z vprašanjem določitve skupne letne ocene javnega uslužbenca, s tem pa tudi z njegovim delovnim razmerjem v javnem sektorju in s porabo javnih sredstev (ker se vsaka skupna letna ocena točkuje in ob pridobitvi določenega števila točk v napredovalnem obdobju javni uslužbenci napredujejo tako v nazivih kot v plačnih razredih). Posledično je IP zaključil, da gre v tem delu za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki so, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.

V nasprotju s tem pa se IP strinja z razlogovanjem izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na skupno obrazložitev ocene (tč. 3 ocenjevalnega lista). V tem delu je po vpogledu v ocenjevalne liste IP namreč ugotovil, da gre za opisne ocene, ki vsebujejo tako osebne lastnosti in značilnosti ocenjene javne uslužbenke kot tudi subjektivno presojo ocenjevalca, ki je oceno podal. Iz obrazložitve skupne ocene tako npr. izhaja oseben način dela ocenjene, njena (subjektivna) znanja, delovne izkušnje in sposobnosti, osebne lastnosti ter s tem povezane prednosti in pomanjkljivosti, ki so izražene pri delu, navedene pa so tudi konkretne vsebinske zadeve, pri katerih je imenovana sodelovala. V tem delu je IP posledično sledil organu, da gre za podatke, ki niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato jih je treba šteti kot varovane osebne podatke. V tem delu gre tako pritrditi razlogom izpodbijane odločbe, iz katere izhaja, da za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in da gre za varovane osebne podatke.

Prosilec v pritožbi zatrjuje še, da je v obravnavani zadevi javni interes za razkritje močnejši, ker gre za javno uslužbenko, ki sedaj………………. V zvezi s tem IP ugotavlja, da zahtevane informacije niso v zvezi z delovnim razmerjem imenovane na sedanjem delovnem mestu ………..ampak se nanašajo na časovno že oddaljeno obdobje (leta 2011-2013) in na drugo delovno mesto, ki ga je imenovana takrat zasedala pri organu. Po mnenju IP zahtevanih ocen javne uslužbenke tako neposredno ni mogoče povezati z opravljanjem dela na sedanjem delovnem mestu, tega, kako naj bi bile ocene povezane, pa ni pojasnil niti prosilec. Iz samih presojanih ocen za leta 2011, 2012 in 2013 pa tudi IP ni razbral razlogov, ki bi terjali razkritje v javnem interesu (npr. neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta, nedoseganje minimalnih delovnih rezultatov, sum na kršitve obveznosti iz delovnega razmerja,..). Posledično je IP zaključil, da pogoji za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru niso podani.

Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP ugotovil, da je organ prosilcu pravilno zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo; s spremembami in dopolnitvami – ZSPJS.