Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Mestna občina Velenje - Agencija za energijo

+ -
Datum: 27.02.2019
Številka: 090-141/2017/27
Kategorije:Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločal po sodbi sodišča, o dostopu do vloge podjetja TEŠ, d. o. o.  za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdani odločbi Agencije za energijo k izhodiščni ceni toplote. Sodišče je v sodbi nedvoumno navedlo, da obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, saj je ocenilo, da če se prosilki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki stranskega udeleženca. Po presoji sodišča je torej javni interes, ki ga zasleduje prosilka, izkazan. Ker je IP na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča vezan, je v ponovljenem postopku sledil vsem relevantnim dejstvom, na katera je sodišče opozorilo v sodbi, in sicer, da je javni interes, ki ga zasleduje prosilka, izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. IP je zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij, v skladu z argumenti, na katere je opozorilo sodišče, pretehta nad interesom stranskega udeleženca, da se iz razloga poslovne skrivnosti teh podatkov ne razkrije.

ODLOČBA:

Številka: 090-141/2017/27

Datum: 27. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 6. 2017, Mestne občine Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje družbe (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 5. 6. 2017, št. 29-5/2017-10/628, Agencije za energijo, Strossmayerjeva 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba Agencije za energijo z dne 5. 6. 2017, št. 29-5/2017-10/628  odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje informacije:
  •  Vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti: PROIZVODNJE TOPLOTE KOT REGULIRANI PROIZVAJALEC TOPLOTE, ki jo je družba TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, 23. 9. 2016 (z dopolnitvami 12. 1. 2017 in 10. 2. 2017) naslovila na Agencijo za energijo: datoteka v elektronski obliki »Vloga_IC_RPT«,
  • Odločbo - soglasje Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017: datoteka »Odločba IC_RPT«.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 31. 3. 2017 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, v kateri je navedla, da naj ji organ kot odjemalki in kot družbenici javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., ki je distributer toplote distribucijskega sistema Daljinskega ogrevanja Šaleške doline na območju lokalne skupnosti Velenje in Šoštanj, v elektronski obliki posreduje celotno vlogo z vsemi prilogami podjetja TEŠ, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdano odločbo Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444, z dne 7. 3. 2017, k izhodiščni ceni toplote.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 5. 6. 2017, št. 29-5/2017-10/628, s katero je zahtevi delno ugodil. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 16. 6. 2017 pri organu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

O pritožbi je odločil IP z odločbo z dne 9. 10. 2017, št. 090-141/2017/16, s katero je v prvi točki izreka pritožbi delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in v točki 1.1 izreka naložil organu, da prosilki posreduje v izreku navedene podatke, in sicer: Vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti: PROIZVODNJE TOPLOTE KOT REGULIRANI PROIZVAJALEC TOPLOTE, ki jo je družba TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, 23. 9. 2016 (z dopolnitvami 12. 1. 2017 in 10. 2. 2017) naslovila na Agencijo za energijo: datoteka v elektronski obliki »Vloga_IC_RPT«, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:

  • višino načrtovane proizvodnje in dobave toplote,
  • načrtovani izkaz poslovnega izida,
  • načrtovano bilanco stanja,
  • v izračunu izhodiščne cene:
    • v tabeli 1.1 »variabilni del cene proizvodnje toplote« se prekrije vse razen: strukturo v %, ponder, variabilni del cene v EUR/MWh in skupaj načrtovani upravičeni variabilni stroški (VSTR)-letna vrednost v EUR;
    • v tabeli 1.2 »fiksni del cene proizvodnje toplote« se prekrije vse, razen fiksni del cene v EUR/MW/mesec, skupaj načrtovani upravičeni fiksni stroški (FSTR)-letna vrednost v EUR in stroškovna cena v EUR/MWh,
  • na obrazcu »izračun povprečne cene in predlagani cenik proizvodnje toplote za leto 2017« se prekrije: načrtovane količine, letni prihodki ter prihodki: variabilni del, fiksni del, skupaj.
  • Odločbo - soglasje Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017: datoteka »Odločba IC_RPT«, pri čemer se v obrazložitvi prekrije:
    • višino »načrtovane količine prodane toplote v letu 2017«
    • višino »načrtovanega zbira obračunske moči odjemalcev reguliranega proizvajalca toplote v letu 2017«.

V točki 1.2 izreka pa je IP glede dostopa do pogodb za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene, zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zoper odločbo IP je prosilka vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v točki 1.1 odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo v ponoven postopek.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V zgoraj navedeni sodbi št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019 je sodišče sledilo ugotovitvi IP, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja, kot to določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Prav tako je sodišče potrdilo ugotovitev IP, da informacije iz poslovnega načrta stranskega udeleženca družbe TEŠ d.o.o (in pogodbe, navedene v točki 1.2 izreka izpodbijane odločbe, kar ni predmet tega upravnega spora) predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj so opredeljene v Pravilniku o poslovni skrivnosti z dne 10. 1. 2006 in s sklepom z dne 27. 2. 2017. Sodišče je takšnemu stališču IP sledilo, kljub tožbeni navedbi, da ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti. Sodišče je ugotovilo, da je stranski udeleženec informacije iz poslovnega načrta označil kot poslovno skrivnost pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je bil sklep izdan 27. 2. 2017, zahteva prosilke pa je bila vložena 29. 3. 2017 in dopolnjena 5. 4. 2017. Tako je izpolnjen osnovni pogoj za določitev poslovne skrivnosti. Sodišče je ob tem navedlo, da IP sicer ni ugotavljal, ali so bili s tem sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost, kot določa drugi stavek prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Vendar je sodišče ugotovilo, da določilo prvega odstavka tega člena ni napisano tako, da bi jezikovna razlaga tega določila vodila k interpretaciji, da je seznanitev oseb, da morajo določen podatek varovati kot poslovno skrivnost, condictio sine qua non za obstoj poslovne skrivnosti. Takšno je tudi stališče predhodne sodne prakse (sodba Upravnega sodišča, št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015). Glede na vse navedeno in upoštevajoč tudi dejstvo, da prosilka kot tožeča stranka tej okoliščini v tožbi ni oporekala, je sodišče zaključilo, da predstavljajo navedene zahtevane informacije poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (po subjektivnem kriteriju). Sodišče je nadalje presojalo tožbene navedbe, da zahtevani podatki, za katere je tožena stranka odločila, da niso javni, predstavljajo takšne podatke, ki vsebujejo podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. V zvezi s tem je sodišče najprej ugotovilo, da je stranski udeleženec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj gre za gospodarsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo), katere 100 % lastnik (družbenik) je preko družbe Holding slovenskih elektrarn, d.o.o., Republika Slovenija in so torej izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Takšna je tudi ugotovitev IP, ki je ne prereka niti prosilka niti stranski udeleženec. Sodišče je tako zavrglo ugovore prosilke, da gre pri zahtevanih informacijah za podatke o porabi javnih sredstev in je v tem delu sledilo ugotovitvi IP v izpodbijani odločbi, da podatki, ki so predmet presoje, ne izkazujejo porabe javnih sredstev, iz razloga, ker gre za podatke o prihodku prizadete stranke, ki se odraža v ceni, s katero bo prizadeta stranka nastopala na reguliranem trgu za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje. Ker torej ne gre za odhodke stranskega udeleženca ali kakšne druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi, se je prosilka v tožbi napačno sklicevala na sodbo Upravnega sodišča, št. I U 764/2015 z dne 24. 8. 2016, v kateri gre za drugačno dejansko stanje in pravno podlago.

Glede na ugotovitve, da gre za zahtevane informacije javnega značaja, ki jih je stranski udeleženec opredelil kot poslovno skrivnost, pri tem pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, je sodišče presojalo zakonitost in pravilnost t. i. testa javnega interesa oziroma prevladujočega interesa javnosti, ki ga je opravil IP. Vsebina tega testa je urejena v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ki opredeljuje izjeme za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih predvidevajo štiri alineje tega odstavka in se ne nanašajo na predmetno zadevo, kar med strankami ni sporno. Sodišče se je nadalje strinjalo z IP, da test javnega interesa zahteva premišljeno tehtanje med javnim interesom za razkritje zahtevanih informacij in interesom, ki ga zasleduje stranski udeleženec, da se dostop do zahtevanih informacij omeji. Prav tako je sodišče sledilo ugotovitvi IP, da je Agencija za energijo izdala soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje na podlagi metodologije, določene v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vendar pa je sodišče kot nesporno ugotovilo, da predstavljajo bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene, h kateri je navedena agencija podala soglasje, vhodni podatki stranskega udeleženca. Temu pritrjuje tudi stranski udeleženec v odgovoru na tožbo, ko navaja, da Agencija za energijo potrdi cene na osnovi njegovih podatkov. Sodišče je navedlo, da tožbenemu zatrjevanju, da zgolj razkritje podatkov iz izpodbijane odločbe prosilki oz. tožeči stranki ne omogoča presoje verodostojnosti in resničnosti podatkov, ki jih je organu posredovala prizadeta stranka kot regulirani proizvajalec toplote, ni mogoče odreči veljave. Ne glede na dejstvo, da soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje poda strokovni organ po veljavni metodologiji, je sodišče ugotovilo, da v primeru, če se prosilki oz. tožeči stranki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki stranskega udeleženca. Sodišče je navedlo, da je bistvo učinkovitega nadzora v zmanjšanju korupcijskih tveganj, večanju vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja družb, od dejavnosti katerih je odvisno zagotavljanje izvajanja javnih služb, kar v temelju lahko upraviči poseg v poslovno skrivnost teh družb in s tem v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, določeno v prvem odstavku 74. člena Ustave Republike Slovenije. V zvezi s tem je sodišče opozorilo na stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, da svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (prizadeta stranka je v100 % posredni lasti Republike Slovenije), že v temelju ne more imeti enake teže in pomena, kot ga ima svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo zasebniki. Že samo to dejstvo v temelju slabi učinke obravnavanega posega v pravico stranskega udeleženca do poslovne skrivnosti in posegom v svobodno gospodarsko pobudo. Javni interes, ki ga zasleduje prosilka, je po presoji sodišča izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema (po neprerekanem tožbenem zatrjevanju gre za 33.000 uporabnikov gospodinjskega odjema in 600 uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema), ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Po presoji sodišča tem uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje določenih informacij. Prosilka na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pri čemer je z Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah Mestne občine Velenje v petem odstavku 11. člena določeno, da bo oskrbo s toplotno energijo zagotavljala preko javnega podjetja, to je Komunalnega podjetja Velenje, katere večinska lastnica je. Tako sodišče v nasprotju z IP ocenjuje, da glede na navedeno obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo dodano vrednost za širšo javnost, pri čemer po presoji sodišča ne gre zgolj za zgoraj navedene uporabnike, ampak tudi širšo družbeno skupnost, kateri je v interesu transparentno poslovanje tovrstnih družb, ki so v izključni državni lasti, in posledično ustrezno zagotavljanje navedene gospodarske javne službe, ki je v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, s tem tesno povezana. Tako sodišče ocenjuje, da je podana podlaga za izkazan javni interes prosilke za razkritje potrebnih podatkov, ki glede na navedene argumente pretehta nad interesom prizadete stranke, da iz razloga poslovne skrivnosti teh podatkov ne razkrije. Sodišče je zato tožbi ugodilo in vrnilo zadevo IP, da opravi ponovni postopek. Ob tem je sodišče navedlo, da mora IP v ponovljenem postopku ugotoviti, katere od zahtevanih informacij, katerih razkritje v izpodbijani odločbi ni dovolil, so takšne, da omogočajo ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti izračunane izhodiščne cene, h kateri je Agencija za energijo podala soglasje, pri tem pa ponovno opraviti test prevladujočega javnega interesa in o zadevi ponovno odločiti. Po navodilih sodišča mora IP tudi ugotoviti, kakšen je morebitni vpliv teh informacij na izračun cene za električno energijo in v primeru, da bo ugotovljeno, da katere od spornih informacij vplivajo na razkritje podatkov, ki so podlaga za izračun cene električne energije, tudi v tem delu ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za razkritje. Če bo IP ocenil, da katero od zgoraj navedenih dejstev ne more ugotoviti, ker ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, bo moral pred izdajo odločbe tovrstna strokovna vprašanja razjasniti na način oprave dokaza z ustreznim izvedencem.

Glede na zgoraj navedeno odločitev sodišča, mora IP ponovno odločati o dostopu do Vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti: PROIZVODNJE TOPLOTE KOT REGULIRANI PROIZVAJALEC TOPLOTE, ki jo je družba TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, 23. 9. 2016 (z dopolnitvami 12. 1. 2017 in 10. 2. 2017) naslovila na Agencijo za energijo: datoteka v elektronski obliki »Vloga_IC_RPT« in Odločbe - soglasje Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017: datoteka »Odločba IC_RPT«. Že iz naslova vloge je mogoče ugotoviti, da gre za informacije oz. »vhodne podatke«, ki jih je moral stranski udeleženec predložiti Agenciji za energijo, če je želel pridobiti soglasje k izhodiščni ceni. Gre namreč za vsebino, ki jo določi Agencija za energijo, vlagatelj pa mora predložiti podatke, zato je logično, da so vsi posredovani podatki stranskega udeleženca relevantni za Agencijo za energijo pri odločanju o izhodiščni ceni, saj jih sicer Agencija za energijo ne bi zahtevala. Glede na to, da je IP zavrnil dostop samo do določenih informacij, sodišče pa je s tem, ko je sledilo prosilki, že samo ocenilo, da so te informacije relevantne za ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti izračunane izhodiščne cene, ni razumljivo niti logično napotilo sodišča, da naj IP to v ponovljenem postopku ponovno ugotavlja. Prav tako se IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen spuščati v samo presojo Agencije za energijo, na kakšen način je ugotavljala, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za izhodiščno ceno, zato prav tako ni razumljivo navodilo sodišča, da naj IP ugotavlja »vpliv teh informacij (iz vloge) na izračun cene za električno energijo«. Postopek po ZDIJZ namreč ni namenjen dobesednemu nadzoru organa, ali je konkreten postopek vodil pravilno oz. kako ga je vodil, to je stvar drugih institucij, ki imajo za to zakonska pooblastila. V postopku po ZDIJZ se ugotavlja zgolj, ali je zahtevana informacija prosto dostopna ali ne, katere podatke iz vloge stranskega udeleženca pa je Agencija za energijo upoštevala kot relevantne oz. kateri podatki so vplivali na sprejem odločitev za izdajo soglasja k izhodiščni ceni Agencije za energijo, pa ni stvar postopka po ZDIJZ. To pomeni, da je v obravnavanem primeru treba ugotoviti zgolj, ali je za zahtevane informacije, za katere je nesporno ugotovljeno, da predstavljajo poslovno skrivnost, izkazan javni interes za njihovo razkritje. 

IP ugotavlja, da je sodišče v zgoraj navedeni sodbi nedvoumno navedlo, da obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij. Sodišče je ocenilo, da če se prosilki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki stranskega udeleženca. Po presoji sodišča je torej javni interes, ki ga zasleduje prosilka, izkazan.

Ker je IP na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 na pravno mnenje sodišča vezan, je IP v ponovljenem postopku sledil vsem relevantnim dejstvom, na katera je sodišče opozorilo v zgoraj navedeni sodbi, in sicer, da je javni interes, ki ga zasleduje prosilka, izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Zato uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje informacij, kot je odločeno v prvi točki izreka te odločbe. Javni interes za razkritje zahtevanih informacij tako v skladu z zgoraj navedenimi argumenti, na katere je opozorilo sodišče, pretehta nad interesom stranskega udeleženca, da se iz razloga poslovne skrivnosti teh podatkov ne razkrije.

Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6 člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost stranskega udeleženca.

Pritožba prosilke je s tem utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke