prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh dokumentov, s katerimi razpolaga v zvezi z njegovo zahtevo. Posledično je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da mora prosilcu, v obliki delnega dostopa, posredovati še en dokument. V delu, v katerem je prosilec zahteval svojo lastno vlogo, naslovljeno na organ, je IP pritožbo zavrnil. Prosilec s tem dokumentom namreč nedvomno že razpolaga, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. Z dostopom prosilcev do lastnih vlog, vloženih pri organu, namreč ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako tudi sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011).

ODLOČBA:

Številka: 090-41/2019/2

Datum: 20. 2. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 1. 2019, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-61/2018/2 z dne 21. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 30. 1. 2019 zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 090-61/2018/2 z dne 21. 1. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi  ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronsko kopijo sklepa št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018, pri čemer mora v predmetnem dokumentu na vseh mestih, kjer se ti podatki pojavljajo (v uvodu sklepa in v obrazložitvi), prekriti podatek o imenu, priimku in prebivališču fizične osebe – pritožniku oz. vlagatelju vloge, o kateri je organ odločil s predmetnim sklepom.

1.  V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 20. 12. 2018 vložil zahtevo za:

1. Posredovanje vseh informacij javnega značaja v zvezi s postopki, ki jih je naslovni organ obravnaval kot pritožbeni organ v inšpekcijskih postopkih zoper zapisnike, sklepe in ostale ugotovitve IRSŠS kot prvostopenjskega organa, v obdobju med 1. 2018 in 20. 12. 2018.
2. Podatke o izpisu vseh odprtih postopkov (z opisom in opravilno številko) prijav na dan priprave informacij v zvezi s postopki, ki jih je naslovni organ prejel kot pritožbeni organ v inšpekcijskih postopkih zoper zapisnike, sklepe in ostale ugotovitve IRSŠS kot prvostopenjskega organa.

Prosilec je navedel, da lahko organ izpusti dokumente, ki mu jih je že posredoval in so morda del predhodnih zahtevkov. Dokumente je želel v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca je organ dne 21. 1. 2019 izdal odločbo št. 090-61/2018/2, s katero je zahtevo zavrnil. Navaja, da je prosilcu že dne 18. 12. 2018 posredoval naslednje dokumente kot odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja:

• odločbo št. 6035/2017 z dne 3. 4. 2018,
• sklep št. 02157/2017 z dne 17. 4. 2018,
• sklep št. 02150/2018 z dne 26. 9. 2018,
• seznam odprtih zadev.

Organ dalje ugotavlja, da od zahtevanih dokumentov razpolaga le s tistimi, ki jih je prosilec že prejel po elektronski pošti dne 18. 12. 2018. Drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca z dne 20. 12. 2018, organ nima. Ti dokumenti, ki jih zahteva prosilec in mu niso bili že posredovani, tako niso niti obstoječi dokumenti v organu niti dokumenti, ki bi jih organ lahko pridobil, zato jih prosilcu ni mogoče poslati. Zahtevi prosilca posledično organ ni mogel ugoditi.

Zoper odločbo organa št. 090-61/2018/2 z dne 21. 1. 2019 je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 1. 2019 (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da med dokumenti, ki jih je prejel s strani organa, ni dokumenta organa št. 060-17/2018 z dne 3. 7. 2018 in ga tudi ni navedenega med odprtimi zadevami. Dokument je v odločanju soroden poslanemu iz vrtca Pobrežje.

Pritožbo prosilca je organ dne 18. 2. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje IP. Organ ob tem navaja, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Pojasnjuje, da v zadevi, ki jo navaja prosilec, št. 060-17/2018, resnično obstajata dva dokumenta z navedenim datumom, in sicer elektronsko sporočilo prosilca organu (dokument št. 060-17/2018/13) in sklep organa št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018, ki je bil poslan Inšpektoratu RS za šolstvo in šport z naročilom, da prosilcu vroči en izvod tega sklepa. Ker je pri prvem dokumentu – elektronskem sporočilu – prosilec pošiljatelj, pri sklepu pa končni prejemnik, ju organ prosilcu ni ponovno pošiljal. Organ je zahtevana dokumenta preučil in ugotovil, da vsebujeta določene podatke, ki jih je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ treba prekriti. Posledično organ meni, da je prosilčeva pritožba delno utemeljena in jo zato odstopa IP, na podlagi 245. člena ZUP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prosilec se zoper izpodbijano odločbo pritožuje iz razloga, ker mu organ, v zvezi z njegovo zahtevo z dne 20. 12. 2018, naj ne bi posredoval vseh zahtevanih dokumentov, in sicer dokumenta (oz. več dokumentov) št. 060-17/2018 z dne 3. 7. 2018.

Organ je v izpodbijani odločbi sicer ugotovil, da z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, vendar pa v dopisu št. 090-61/2018/4 z dne 14. 2. 2019, s katerim je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, priznava, da v zadevi z opravilno št. 060-17/2018 resnično obstajata še dva dokumenta (oba z datumom 3. 7. 2018), ki ju prosilcu ni posredoval. Kot razlog navaja, da gre za dokument, ki je bil organu posredovan s strani prosilca samega oz. je bil prosilec naslovnik in prejemnik dokumenta. Posledično organ sam meni, da je pritožba prosilca delno utemeljena.

Ker je organ IP, skupaj z odstopom pritožbe, posredoval tudi celoten spis upravne zadeve, je IP sam vpogledal v oba dokumenta, in sicer gre za:

• vhodni dokument št. 06017/2018-13 z dne 3. 7. 2018,
• sklep št. 06017/2018/15 z dne 3. 7. 2018.

Glede vhodnega dokumenta št. 060-17/2018-13 z dne 3. 7. 2018 IP ugotavlja, da gre za elektronsko pošto, ki je bila s strani prosilca samega posredovana organu. Prosilec s tem dokumentom torej nedvomno že razpolaga, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. Z dostopom prosilcev do lastnih vlog, vloženih pri organu, namreč ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument obstaja, gre za dokument, s katerim prosilec že razpolaga, saj gre za njegove lastne vloge. Tudi pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po upravno sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Posledično je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do vhodnega dokumenta št. 060-17/2018-13 z dne 3. 7. 2018, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede dokumenta št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018 (gre za sklep organa) pa IP ugotavlja, da organu v postopku ni uspelo izkazati, da je predmetni dokument prosilcu že posredoval. Navaja namreč, da je bil navedeni sklep poslan Inšpektoratu RS za šolstvo in šport z naročilom, da ta prosilcu vroči en izvod tega sklepa. Podatek, ali je bil sklep prosilcu dejansko vročen, iz upravnega spisa ne izhaja, prav tako niti iz spisa niti iz navedb organa ne sledi, da  bi organ to dejstvo preverjal, ali ugotavljal. Posledično IP ni sprejel zaključka, da gre tudi pri sklepu št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018 za dokument, s katerim prosilec že razpolaga, ker mu je že bil posredovan.

Predmetni dokument je tako treba obravnavati z vidika vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki se jo lahko posreduje prosilcu. Izhajajoč iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, IP ugotavlja, da sklep št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018 izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja (izvira iz delovnega področja organa, organ z njim razpolaga, nahaja se v materializirani obliki).

V nadaljevanju je bilo tako treba opraviti še presojo, ali gre za prosto dostopno informacijo, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena in 5.a  člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop prosilcu zavrne. Z vpogledom v sklep št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018 je IP ugotovil, da sklep vsebuje tudi podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke, s tem pa izjemo po 3 točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno le v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V obravnavanem primeru je IP, po seznanitvi z vsebino sklepa št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018, ugotovil, da se v dokumentu nahajajo tako varovani, kot nevarovani osebni podatki. Kot varovane osebne podatke, za katere ni pravne podlage, da jih organ posreduje prosilcu, je treba šteti podatek o imenu, priimku in prebivališču fizične osebe – pritožniku oz. vlagatelju vloge, o kateri je organ odločil s predmetnim sklepom. Upoštevaje načelo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ mora organ ta podatek pred posredovanjem dokumenta prosilcu prekriti na vseh mestih, kjer se pojavlja v dokumentu (v uvodu sklepa in v obrazložitvi). Kot osebne podatke, ki niso varovani, je treba šteti podatke o uradni osebi, ki je vodila postopek in podatek o podpisniku dokumenta. Pri obeh gre namreč za javno uslužbenko oz. javno funkcionarko, ki v dokumentu nastopata v okviru izvajanja javnopravnih nalog. Pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati sklep št. 060-17/2018/15 z dne 3. 7. 2018 v obliki delnega dostopa (tako kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe). V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

mag. Kristina Kotnik Šumah univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke