Društvo Ostržek - Zbornica kliničnih psihologov

POVZETEK:

Prosilec je 12. 11. 2018 zahteval določene podatke oziroma dokumente pri Zbornici kliničnih psihologov. Ker Zbornica kliničnih psihologov v dvajsetih delovnih dneh o zahtevi prosilca ni odločila, zahtevanih dokumentov ni posredovala in zahteve ni zavrnila z odločbo in/ali zavrgla s sklepom, je prosilec vložil pri IP pritožbo zaradi molka v zadevi dostopa do informacije javnega značaja. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca preuranjena in kot takšna nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgel. Prosilec je nato vložil novo, dopolnjeno, pritožbo zaradi molka organa z dne 12. 1. 2019. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ne gre za subjekt, ki bi bil zavezan kot organ po 1. členu ZDIJZ, ker ni izvajalec javne službe ali javnih pooblastil, zato je pritožbo prosilca zaradi molka in zahtevo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-25/2019/1

Datum: 25. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Društva za zaščito pravic otrok in mater samohranilk - Ostržek, Gradišče pri Litiji 20, 1275 Šmartno pri Litiji, ki ga zastopa … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 1. 2019, zaradi molka Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Zbornica kliničnih psihologov), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 1. 2019 zaradi molka Zbornice kliničnih psihologov in zahteva prosilca z dne 12. 11. 2018, se zavrneta.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

IP je 6. 12. 2018 prejel po elektronski pošti pritožbo prosilca zaradi molka organa, kateri je bila priložena zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2018. Iz zahteve z dne 12. 11. 2018 izhaja, da je prosilec zahteval za izvedenca …:

• kopije dokazil o opravljenih izobraževanjih, usposabljanjih in treningih zadnjih 15 let, ki sta jih imenovana kot izvedenca predložila ministrstvu kot dokaz, da se na področju imenovanja v sodno izvedenstvo redno izobražujeta oziroma ostajata v stiku z zadnjimi dognanji njihove stroke, posebej »specializirane za otroke in mladostnike ter strokovnjake ob ločitvah«; za izvedenca … specifikacije, ki jih je predložil kot … in tiste, ki jih je predložil kot ...; zlasti kopije dokazil o njuni izobrazbi, specializaciji oziroma vseh dokazil, iz katerih izhaja, da imata zadostno število let prakse z otroki in mladostniki;
• za izvedenca … še informacije o predloženih dokazilih glede strokovnosti, na podlagi katerih je vpisan v razvid "eksperta ob razvezah", ki sodišču pomaga določati stike z otroci starimi 2, 3, 4, 5, let …;
• izročitev vseh testnih protokolov, psihodiagnostičnih sredstev, še vključno z vprašalniki VTM, PAI-A, Ro.p, kriterijev DSM IV, V in vseh ostalih, njihovo obrazložitev, znanstveno podporo v v strokovnih revijah, …

Ker Zbornica kliničnih psihologov v dvajsetih delovnih dneh o zahtevi prosilca ni odločila, zahtevanih dokumentov ni posredovala in zahteve ni zavrnila z odločbo in/ali zavrgla s sklepom, je prosilec vložil pri IP pritožbo zaradi molka v zadevi dostopa do informacije javnega značaja.

IP je ugotovil, da je pritožba prosilca preuranjena in kot takšna nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgel. O tem je izdal sklep št. 0900-209/2018/3 z dne 13. 12. 2018.

Prosilec je nato vložil novo, dopolnjeno, pritožbo zaradi molka organa z dne 12. 1. 2019, ker je po njegovih navedbah v vmesnem času pridobil dodatne informacije, s katerimi utemeljuje in vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij, saj gre po njegovem mnenju za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Nadalje je navedel, da je Zbornica kliničnih psihologov navedena v Registru zavezancev za informacije javnega značaja v Ajpes. Naslov v Ajpes je drugačen, sedež naj bi namreč imela na Gotski 18 v Ljubljani, kjer deluje Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana (ki je javni zavod, strokovna ustanova, usmerjena v varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov). Ustanovitelj Svetovalnega centra je Mestna občina Ljubljana. Javno je znano, da večina sodnih izvedencev kliničnih psihologov izhaja iz tega javnega zavoda. Nadalje je navedel tudi, da v Republiki Sloveniji ne morejo obstajati informacije, ki bi bile tajne, so pa javnega pomena. Testni protokoli in psihodiagnostična sredstva so informacije, s katerimi bi moralo razpolagati vsaj Ministrstvo za pravosodje, in domnevno razpolaga, čeprav to zanika, saj v nasprotnem primeru ne bi moglo opravljati funkcijo nadzora nad sodnimi izvedenci, kliničnimi psihologi, kot to določa Zakon o sodiščih. Navedel je tudi ugotovitev, da je znotraj delovanja sodišč vzpostavljen trg, kjer velja numerus clausus ponudnikov. Država naj bi generalno gledano jamčila za njihovo usposobljenost, dejansko pa nad njimi ne izvaja nadzora, v konkretnih sodnih postopkih pa se pojavi še sistemska odsotnost procesnega nadzora izvedencev, kar pripelje do sistemske šlamastike. Ureditev in nadzor sodnega izvedenstva sta dejansko nora (de facto neobstoječa), sploh na področju klinične psihologije, kjer imamo neko združenje brez javnih pooblastil in javnega nadzora, torej neko zasebno združenje, ki je monopolist z vsemi zlorabami. Posledično so na tem področju popolnoma nore razmere, kjer v sodnih postopkih kot izvedenci delujejo ljudje, ki so v pokoju in so pred desetletji izgubili stik s stroko, ali ljudje, ki izvedenstvo opravljajo kot svojo glavno dejavnost in se s klinično psihologijo dejansko ne ukvarjajo več. Izpostavil je še, da izvedenci klinični psihologi dejansko »na prostem trgu«, kjer imajo monopolni status, prodajajo teste tujih avtorjev in založb, pri čemer se ne ve, ali je to literaturo skladno z avtorskimi pravicami odkupila univerza, ali imajo izvedenci z avtorji sklenjene tripartitne pogodbe, da to lahko prodajajo na sodišču, ali je lastnik avtorskih pravic Ministrstvo za pravosodje. Skratka, ta dokumentacija obstaja, vendar je več kot očitno »v neki črni luknji«, zato pričakuje od IP, da se z zadevo seznani in skuša rešiti pritožbo, pravzaprav v korist otrok, ki so žrtve tega nesmisla in kaosa na tem področju. Vsekakor IP ne more spregledati dejstva, da stranka na sodišču določenemu izvedencu te teste plača, jih pa nikakor ne more dobiti. Pri tem prosi IP tudi za strokovno mnenje, v primeru negativne odločitve za prosilca, ali lahko zahteva predmetno dokumentacijo na podlagi javnih informacij od vsakega izvedenca iz imenika sodnih izvedencev posebej, oziroma mnenje, od koga lahko to zahteva. Obstaja, se prodaja, v javnih institucijah in tudi večkrat za proračunski denar, skrita pa je v monopolni organizaciji, ki je izven vsake kontrole, nekako oblično in funkcionalno, kot nekoč Uradna lista v SFRJ, eden javen in drugi tajen. Pri tem ne gre zanemariti, da je Zbornica kliničnih psihologov edina organizacija v Republiki Sloveniji, ki organizira specialistične izpite iz klinične psihologije. V prid zahtevi govorijo tudi podatki in dokumenti, ki jih je prosilec uspel pridobiti kot informacije javnega značaja, in sicer uradni zaznamek Ministrstva za pravosodje št. 090-61/2018/6 dne 8. 1. 2019. Poudaril je, da izvedenci klinični psihologi niso del zdravstvenega sistema (nadzor), specializacijo sicer opravljajo na klinikah pod mentorstvom zdravstva, specialistični izpiti in nadzor nad tem je v rokah cehovske zbornice. Nadalje izvedenci klinični psihologi edini in monopolno na trgu-sodišču, prodajajo svoje usluge, ki jim sami določajo ceno (nekonkurenčnost), so dejansko na poziciji izvršilne veje oblasti, saj sodišča njihovega dela ne nadzirajo (so zgolj uporabniki in prenakazovalci financ). Uporabniki (v sodnih postopkih) drago plačajo »mačka v žaklju«, saj nikoli ne dobijo storitve, ki so jo plačali, skladno z Mednarodnimi smernicami ITC za psihologe[1], ki naj bi veljale tudi za slovenske klinične psihologe (Komisija za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije je od ITC dobila dovoljenje za prevod Smernic. Smernice so bile uradno sprejete na občnem zboru DPS, 22. 11. 2005[2], torej de facto izvajajo nenapisana in nikjer kontrolirana javna pooblastila, delujejo kot izvršilna veja oblasti, nadzor nad njimi pa je zgolj modro nebo.

Pritožba ni utemeljena.

Če se je stranka pritožila zato, ker o njeni zahtevi organ prve stopnje ni izdal odločbe, in če lahko organ druge stopnje reši zadevo po dokumentih, izda svojo odločbo (255. člen ZUP).

Kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ ta ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi). V 1.a členu pa ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).

Upoštevaje navedeno se je IP v nadaljevanju opredelil do vprašanja, ali je Zbornica kliničnih psihologov zavezana postopati po ZDIJZ. IP je namreč že 11. 12. 2018 pridobil pojasnilo subjekta, iz katerega izhaja, da nima javnih pooblastil ter da je bila vloga, s katero je Ministrstvo za zdravje zaprosil za javna pooblastila, zavrnjena novembra 2018. Zbornica kliničnih psihologov je IP posredovala še Statut Zbornice kliničnih psihologov z dne 6. 9. 2018 (v nadaljevanju: Statut).

Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljevanju: AJPES), je v skladu s prvim odstavkom 3.b člena ZDIJZ vzpostavila javni register zavezancev (v nadaljevanju: Register zavezancev za informacije javnega značaja). IP je ugotovil, da Zbornica kliničnih psihologov ni vpisana v Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot to navaja prosilec. Če je pravna oseba vpisana v register, velja domneva, da je zavezanec, če pa v register ni vpisana, to sicer še ne pomeni, da subjekt ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

IP je tako vpogledal še v Poslovni register Slovenije, iz katerega izhaja, da je kot pravnoorganizacijska oblika Zbornice kliničnih psihologov navedeno »društvo, zveza društev«, kot sektorska pripadnost pa »Nepridobitne inst. stor. gospodinjstvom«, torej je registrirana kot nepridobitna institucija, ki opravlja storitve za gospodinjstva.

Glede na to, da je Zbornica kliničnih psihologov ustanovljena kot društvo, je IP nato vpogledal v določbe Zakona o društvih (v nadaljevanju: ZDru-1)[3], na podlagi katerega je bila ustanovljena. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov (prvi odstavek 1. člena ZDru-1). Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo člani društva (drugi odstavek 1. člena ZDru-1). Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička, presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane (tretji odstavek 1. člena ZDru-1). Delovanje društva je javno (četrti odstavek 1. člena ZDru-1). Društvo je pravna oseba zasebnega prava, pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (prvi odstavek 5. člena ZDru-1).

Iz 1. člena Statuta nadalje izhaja, da je Zbornica kliničnih psihologov samostojna poklicna organizacija specialistov klinične psihologije kot zdravstvenih delavcev, ki opravljajo kliničnopsihološko dejavnost v zdravstvu na področju Republike Slovenije. Nadalje iz prvega odstavka 2. člena Statuta izhaja, da je ustanovljena zaradi dolgoletne potrebe po samostojnem reševanju skupnih interesov in zavzemanja za poklicne interese kliničnih psihologov v zdravstvu v Sloveniji, ter da ureja vrsto organizacijskih vprašanj, status klinične psihologije kot stroke, skrbi za raven strokovnosti članov ter za vse interese in potrebe članov. Glede statusa pa 3. člen Statuta določa, da je ustanovljena kot društvo, in da je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in tem statutom.

Upoštevaje navedeno je IP tako ugotovil, da ne gre za subjekt, ki bi bil zavezan kot organ po 1. členu ZDIJZ, ker ni izvajalec javne službe ali javnih pooblastil. Prav tako pa je IP ugotovil tudi, da ne gre za poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kot je to meni prosilec. Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je po ZDIJZ poslovni subjekt v primerih, ko je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:

• v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali
• v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

Teh pogojev v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti.

Ker torej Zbornica kliničnih psihologov v času vložitve zahteve ni bila zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, se IP ni spuščal v ugotavljanje, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, saj za tovrstno ravnanje IP ni imel pravne podlage.

Prosilec je v pritožbi sicer navedel, da Zbornica kliničnih psihologov ne izvaja javnopravnih pooblastil in ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, vendar bi po definiciji nalog temu bilo sklepati pritrdilno. IP v zvezi s tem navaja, da so določbe ZDIJZ glede subjektov, ki so zavezani postopati po ZDIJZ, povsem jasne, kot je utemeljil že predhodno. V zvezi z zaprosilom prosilca za strokovno mnenje, v primeru negativne odločitve za prosilca, ali lahko zahteva predmetno dokumentacijo na podlagi javnih informacij od vsakega izvedenca iz imenika sodnih izvedencev posebej oziroma mnenje, od koga lahko to zahteva pa IP navaja, kot sledi. Fizične osebe po 1. in 1.a členu ZDIJZ niso zavezane za posredovanje informacij javnega značaja, odločitev prosilca, od koga bo zahteval informacije javnega značaja, pa je na prosilcu. Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njeno ponovno uporabo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ). V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ sta obvezni sestavini pisne zahteve navedba informacije, s katero se želi prosilec seznaniti, ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ).

Ob navedenem pa IP navaja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je prosilec zahteval dokumentacijo od subjekta, ki v času vložitve zahteve ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke   

[1] https://www.intestcom.org/files/guideline_test_use.pdf

[2] https://www.intestcom.org/files/guideline_test_use_slovenian.pdf

[3] Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg.