Dnevnik d.d.- Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval posredovanje odločbe, št. SuZ 104/2018. Organ je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč zavzel stališče, da je navedeno izjemo treba razlagati široko v smislu, da se ta izjema nanaša tudi na disciplinski postopek, ki se zoper sodnike vodi pred disciplinskim sodiščem pri Sodnem svetu. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da disciplinski postopek ni sodni postopek in ga kot takega ne moremo varovati po izjemi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je odločil, da je dostop do zahtevanega dokumenta mogoč z izločitvijo varovanih osebnih podatkov, pri čemer imena in priimki funkcionarjev (sodnikov oz. sodnice), ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanem dokumentu navedeni v kontekstu opravljanja svoje funkcije, niso varovani osebni podatki. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni. Enako velja za ime in priimek sodnika, ki mu je bil izrečena začasna odstranitev iz sodniške službe. Informacija je v neposredni zvezi z opravljanjem njegove funkcije in kot taka prosto dostopna.

ODLOČBA:

Številka: 090-234/2018/2

Datum: 3. 12. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 17. 10. 2018 zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 1778/2018 z dne 11. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 10. 2018 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 1778/2018 z dne 11. 10. 2018, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta, št. SuZ 104/2018 z dne 3. 9. 2018, pri čemer je dolžan prekriti sledeče:

• besedilo v 2. odstavku obrazložitve od besedne zveze »ko je v obdobju« do pike;
• besedilo v 3. odstavku obrazložitve od besedne zveze »svoj položaj s tem,« do pike;
• besedilo v 8. odstavku obrazložitve od besedne zveze »kršitev težje narave,« do pike; celoten drugi stavek v 8. odstavku obrazložitve ter besedilo v tretjem stavku 8. odstavka obrazložitve, ki je zapisano med oklepajem in zaklepajem.

1. Pritožba prosilca z dne 17. 10. 2018 se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, določene v 1. točki tega izreka, zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 17. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe predsednika Vrhovnega sodišča, št. SuZ 104/2018 z dne 3. 9. 2019 (pravilno 3. 9. 2018, op. IP).

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. Su 1778/2018 z dne 11. 10. 2018. Navedel je, da je bila v zadevi SuZ 104/2018 z dne 3. 9. 2018 izdana odločba predsednika Vrhovnega sodišča, v kateri se nahajajo osebni podatki fizičnih oseb, ki so varovani skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje pa je preveril, ali gre v konkretnem primeru tudi za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zavzel stališče, da je navedeno izjemo treba razlagati široko v smislu, da se ta izjema nanaša tudi na disciplinski postopek, ki se zoper sodnike vodi pred disciplinskim sodiščem pri Sodnem svetu. O disciplinski odgovornosti odloča disciplinsko sodišče, ki je organ »sui generis« in je ustanovljeno pri Sodnem svetu. V vsakokratni sestavi senata sta dva od treh članov sodnika, obtožbo pa predlaga in zastopa disciplinski tožilec, kar disciplinski postopek v bistvenem približa »drugim sodnim postopkom«. Prav tako se kot pravila, ki urejajo disciplinski postopek pred Sodnim svetom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, kar dejansko disciplinski postopek pred Sodnim svetom tudi v formalnem smislu približa sodnim postopkom oziroma kazenskemu postopku. Če bi določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlagali tako, da ne bi veljala tudi za disciplinske postopke pred disciplinskim sodiščem pri Sodnem svetu, bi prišlo do neustavne pravne praznine. Organ se za delni dostop do zahtevanega dokumenta ni odločil zato, ker so določeni podatki javnosti že znani (ime sodnika, pravna podlaga in čas trajanja suspenza), iz zahteve prosilca pa je razvidno, da ga zanima sama vsebina dokumenta.

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. Su 1778/2018 z dne 11. 10. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da se organ neupravičen sklicuje, da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo disciplinskemu postopku. Sporno ravnanje konkretnega sodnika v konkretni zadevi je bilo v medijih že podrobno opisano, o njem se je javno opredeljeval tudi predsednik vrhovnega sodišča in tudi pravosodno ministrstvo. Prosilec je še dodal, da je razkritje dokumenta v javnem interesu, saj bo ta dokument lahko pojasnil, kakšni so pravno-formalni razlogi in kriteriji, s katerimi je bilo do sedaj tehtano konkretno sodnikovo ravnanje in so imeli za posledico začasno odstranitev sodnika iz sodniške službe. Pojasnitev teh razlogov je pomembno tudi širše, tako z vidika transparentnosti kot tudi zaupanja v sodstvo in pravno državo.

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-84/2018/2 z dne 19. 10. 2018. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. Su 1778/2018 z dne 26. 10. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V zvezi s pritožbeno navedbo, da se je na splošno skliceval na škodovanje disciplinskemu postopku in da v zadevi ni bil opravljen resen škodni test, je pojasnil, da je v odločbi natančno pretehtal, kaj bi razkritje celotnega zahtevanega dokumenta pomenilo za disciplinski postopek. Pri tem je vzel v obzir tudi stališče Sodnega sveta, ki je pristojno za vodenje disciplinskega postopka, v okviru katerega je bil zahtevani dokument izdan. Pri presoji je odtehtalo dejstvo, da če bi organ natančneje povzel kakšne kršitve se sodniku očitajo, bi bilo brez navedbe o tem, katere priče so predlagane, znano za katere priče gre. Ker je disciplinski postopek še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja, bi preuranjena seznanitev javnosti lahko vplivala na predlagane priče.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevani dokument ustreza definiciji informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ v povezavi s 1. členom ZDIJZ. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka), pri čemer se ni odločil za delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ.

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Iz navedenega besedila izhaja, da je eden od pogojev za obstoj te izjeme, da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, pri čemer se IP ne more strinjati z ugotovitvami organa, da je disciplinski postopek sodni postopek in ga je kot takega treba varovati po izjemi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmetni disciplinski postopek je poseben postopek, katerega pravila so določena v Zakonu o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17: v nadaljnjem besedilu ZSSve), in ne gre za pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek. Disciplinski postopek tudi ni kazenski postopek, kar je želel organ utemeljiti s trditvijo, da se kot pravila, ki urejajo disciplinski postopek pred Sodnim svetom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek in veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem. Temeljno načelo (katerega koli) disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo sprejeta pravila. Če se v teh pravilih sklicuje na smiselno uporabo pravil kazenskega, pravdnega ali drugega sodnega postopka, to še ne pomeni, da gre tudi dejansko za tovrstni postopek. Ob tem tudi zakonodajalcu ni mogoče pripisati namena, da je z izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ želel smiselno varovati tudi druge postopke, ki se v bistvenem približajo »drugim sodnim postopkom« oz. zasledujejo enak namen, saj iz določbe nedvoumno izhaja, da se nanaša na sodne postopke. Prav tako disciplinsko sodišče pri Sodnem svetu ne vodi sodnih postopkov, kljub temu da so člani senatov v svoji primarni funkciji sodniki. Sodna praksa[1] pa je že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oz. ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno podobni. IP je tako ugotovil, da v konkretnem primeru pogoji za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[2], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov (ime in priimek sodnika/sodnice, njegovo/njeno funkcijo, opis načina storitve domnevnih kršitev).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da imena in priimki funkcionarjev (sodnikov oz. sodnice), ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanem dokumentu navedeni v kontekstu opravljanja svoje funkcije, niso varovani osebni podatki. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni. Enako velja za ime in priimek sodnika, ki mu je bil izrečena začasna odstranitev iz sodniške službe. Informacija je v neposredni zvezi z opravljanjem njegove funkcije in kot taka prosto dostopna. ZDIJZ vsebuje izjeme, ki pomenijo pomemben poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost, zato mora funkcionar (oz. javni uslužbenec) dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom preglednosti porabe javnih sredstev ali v zvezi z izvajanjem javne funkcije (oz. delovnim razmerjem). V neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije so tudi navedbe pravnih podlag očitanih disciplinskih kršitev.

Po tej »izjemi od izjem« pa niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na funkcionarja ali javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Razkrivanje opisov dejanskega stanja domnevnih kršitev oz. način izvršitve očitanih kršitev ni mogoče razkrivati na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za navedbe, ki niso neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije (oz. delovnega razmerja). IP je ugotovil, da je izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri dostopu do zahtevanega dokumenta podana v sledečih delih:

• v 2. odstavku obrazložitve besedilo od besedne zveze »ko je v obdobju« do pike;
• v 3. odstavku obrazložitve besedilo od besedne zveze »svoj položaj s tem,« do pike;
• v 8. odstavku obrazložitve besedilo od besedne zveze »kršitev težje narave,« do pike; celoten drugi stavek ter besedilo v tretjem stavku, ki je zapisano med oklepajem in zaklepajem.

V tem delu je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil in odločil, da je izpodbijana odločba (v tem delu) pravilna in na zakonu utemeljena (2. točka izreka te odločbe).

IP je zavrnil navedbe organa, da bi preuranjena seznanitev javnosti lahko vplivala na predlagane priče, kot neutemeljene. V zahtevanem dokumentu ni poimenskih navedb predlaganih prič, natančnejši opisi kršitev, ki so očitane sodniku, pa je IP štel za varovane osebne podatke konkretnega sodnika, saj kot že pojasnjeno, način storitve kršitve ni neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije. Prav tako je IP za neutemeljeno štel zavrnitev delnega dostopa do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem, da je iz zahteve prosilca razvidno, da ga zanima sama vsebina dokumenta, preostali podatki pa so javnosti itak že znani. Iz zahteve prosilca izhaja zgolj prošnja za posredovanje določenega dokumenta, organ pa mora ob upoštevanju 7. člena ZDIJZ omogočiti delni dostop, kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. Tudi sicer poznavanje informacij iz določenega dokumenta ni razlog za zavrnitev dostopa do samega dokumenta, ki vsebuje te informacije.

Prosilec je v pritožbi grajal ravnanje organa, ker ta ni izvedel testa javnega interesa pri dostopu do zahtevane odločbe, ob tem pa ga sam v zahtevi ni navajal, niti utemeljeval. To je naredil šele v pritožbi.

Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Ker je IP ugotovil, da se dostop do zahtevanega dokumenta v pretežnem delu dovoli na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se do obstoja javnega interesa v tem delu ni opredelil. Glede preostalih informacij, za katere je IP ocenil, da so varovane, pa javnega interesa ni zaznal. V konkretnem primeru pravica javnosti vedeti ne prevlada nad pravico varstva osebnih podatkov. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje preostalih zahtevanih informacij niso izpolnjeni.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati zahtevani dokument, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ v njem prekriti varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, št. U 2111/2008-13 z dne 2. 6. 2010.

[2] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).