prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov o službeni odsotnosti določene javne uslužbenke ob sobotah in nedeljah, iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je, upoštevaje Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, posredovanje predmetnih osebnih podatkov zakonito. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so namreč absolutno javno dostopni podatki o porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Službena pot je namreč pot, ki je povezana z delom javnega uslužbenca in na katero je javni uslužbenec napoten s strani delodajalca. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-162/2018/5

Datum: 6. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 7. 2018, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-6/2018-5-DGZR z dne 6. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 18. 7. 2018 se ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, št. 090-6/2018-5-DGZR z dne 6. 7. 2018, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu  na naveden elektronski naslov še:

- dokument »Mesečna urna lista za Oktober, 2014« v delu, ki se nanaša na službeno odsotnost … 18. in 19. 10. 2014;

- dokument »Mesečna urna lista za Junij, 2015«, ki se nanaša na službeno odsotnost … 13., 14. in 20. 6. 2015.«.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 11. 6. 2018 zahteval izpiske Mesečne urne liste (kartice) nekdanje uslužbenke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje …, in sicer za mesece oktober 2014, december 2014, februar 2015, maj 2015 in junij 2015. Kot način seznanitve je določil posredovanje zahtevane dokumentacije po elektronski pošti na naveden e-naslov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-6/2018-5-DGZR z dne 6. 7. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, ker je ugotovil, da ni zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov na zahtevanih mesečnih urnih listih. Organ je tako v postopku določene podatke prekril, med drugim tudi podatke o službeni odsotnosti javne uslužbenke ob sobotah in nedeljah. V utemeljitev je navedel, da varovanje osebnih podatkov temelji na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov[1] in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter pri tem navedel določbe prve in tretje točke 6. člena ter 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov[2] (v nadaljevanju: ZVOP-1).

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 18. 7. 2018, v kateri je navedel, da je organ v poslanih dokumentih – Mesečni urni listi prekril podatke o delu, ki ga je imenovana uslužbenka opravljala med vikendom. V potrditev navedb je priložil Časovnico za delo na projektu iz meseca junija 2015 (v nadaljevanju: Časovnica) in Mesečno urno listo za junij 2015, iz katere je po njegovem mnenju razvidno, da so prikriti podatki za 13., 14. in 20. junij 2015, med tem ko iz Časovnice izhaja, da je imenovana uslužbenka v navedenih dneh opravljala delo na službenem potovanju. Po njegovem mnenju ni pravne podlage in ne razlogov za prikrivanje podatkov o delu javnega uslužbenca med »vikendom«, zato prosi IP, da organu naloži posredovanje mesečnih urnih list, v katerih bodo razvidni tudi podatki o delu javne uslužbenke med »vikendom«.

Ker je prosilec vložil pritožbo neposredno pri IP, jo je IP v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu v preizkus procesnih postavk, z dopisom št. 092-57/2018/2 z dne 24. 7. 2018.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-6/2018-9 - DGZR z dne 25. 7. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil pritožbo s prilogami, izpodbijano odločbo, zahtevo, kopijo vročilnice odločbe, elektronsko sporočilo uradne osebe organa za posredovanje informacij javnega značaja z dne 13. 7. 2018 z vsemi petimi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu (urni listi), dopis št. 090-28/2018-4 z dne 4. 7. 2018, dopis št. 090-6/2018-3-DGZR z dne 22. 6. 2018, dopis št. 090-28/2018-2 z dne 21. 6. 2018, dopis št. 090-6/2018-1-DGZR z dne 14. 6. 2018 in dopis št. 090-6/2018-7 - DGZR z dne 20. 7. 2018. V priloženem dopisu št. 090-6/2018-7 - DGZR z dne 20. 7. 2018 je organ med drugim navedel, da se s pritožbo ne strinja, saj so bili prekriti podatki o opravljanju dela za potrebe posebnega projekta v soboto oziroma nedeljo, ko so bili sicer prosti dnevi javne uslužbenke. Iz tega razloga meni, da informacija javnega značaja ni podatek o tem, kdaj, koliko časa in kje se je nahajala nekdanja javna uslužbenka ob sicer njenih prostih dneh, konkretno 13., 14 in 20. 6. 2015. Navaja še, da za osebe, zaposlene v javnem sektorju, sicer velja bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti, vendar po mnenju organa za javne uslužbence niso javni kar vsi podatki (v tem primeru podatki o gibanju/aktivnosti javnega uslužbenca v prostih dneh). Po mnenju organa je tako podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se sklicuje še na 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[3], ki konkretno določa, kateri podatki o plačah in dodatkih so javni, ne pa tudi o aktivnostih javnih uslužbencev v dela prostih dneh.

V dodatnem pojasnilu, posredovanem po elektronski pošti 28. 8. 2018, je organ pojasnil še:

• Pri odločitvi je upošteval odločbo IP št. 090-283/2014/7 z dne 23. 4. 2015, kjer je na drugi strani navedeno: »… pri čemer se na dokumentih prekrije varovane osebne podatke: …

Dokumente, ki izkazujejo evidenco direktorjeve prisotnosti na delu … izbriše se podatke o odsotnostih zaradi dopusta, bolezni, nege, spremstva, krvodajalstva, stavke, in podatke o popoldanskem delu, delovnih sobotah in skupnem številu ur.«.

• Službena pot, ki jo je nekdanja javna uslužbenka opravila 13., 14. in 20. 6. 2015, torej v času prostih dni, ni imela za posledico višjega izplačila plače in ne dodatka, npr.  za povečan obseg dela, ali izplačila dodatne posebne dnevnice (per diem), kar bi lahko bil po mnenju organa razlog za razkritje podatke o aktivnosti javne uslužbenke na soboto in nedeljo, v povezavi s službeno potjo in številom priznanih ur na posamezni dan, vse če bi bili podatki povezani z določbo 38. člena ZSPJS.
• Za soboto, 13. 6. 2015, je bilo javni uslužbenki priznanih 10 ur, za nedeljo, 14. 6. 2015, 8 ur, za 20. 6. 2018 pa 10 ur prisotnosti na delu (ti podatki so se prosilcu prekrili), skladno s takrat veljavno Uredbo o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju: Uredba)[4] , ki je v prvem odstavku 23. člena določala: »V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot 10 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela trajalo več kot 10 ur, o čemer odloča oseba, ki je javnega uslužbenca napotila na službeno pot. V tretjem odstavku 23.  člena pa je Uredbe nadalje določala: »Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu. Iz primera sledi, da je javna uslužbenka koristila pridobljeni »višek ur« iz naslova službene poti. Imenovana uslužbenka torej ni imela višje plače iz naslova službene poti na soboto in nedeljo in zato podatek tudi ni informacija javnega značaja, saj je v prvem odstavku 38. člena ZSPJS določeno, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku 38. člena ZSPJS pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Iz navedenega po mnenju organa sledi, da so v primerih javnih uslužbencev javni konkretno določeni podatki o plačah in dodatkih, nikakor pa ne o aktivnostih javnih uslužbencev v dela prostih dneh, če niso povezani z »višjim« izplačilom plače, ali konkretnih dodatkov k plači.
• Drugačno mnenje bi smiselno in vsebinsko poseglo tudi v odločitev inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, kjer je bilo odločeno, da gre pri objavi razporedov dela v centrih za obveščanje na internih diskih organa za prekomeren poseg v osebne podatke. V zvezi s tem organ razume, da če po odločitvi inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, ne smejo biti na internem disku organa (kjer lahko dostopajo le javni uslužbenci - sodelavci) objavljeni letni ali mesečni razporedi dela javnih uslužbencev v centrih za obveščanje, potem tudi ni informacija javnega značaja podatek o delu javne uslužbenke v soboto oziroma nedeljo, ko je sicer bil njen prosti dan. Drugačna obravnava bo po mnenju organa posegla v načelo enakega obravnavanja podobnih stvari, saj če je razpored rednega dela operaterja v centru za obveščanje t.i. osebni podatek (čeprav javni uslužbenci in na podlagi dela v izmenah prejmejo plačo in dodatke za delo v posebnih pogojih), potem bi bil lahko tudi osebni podatek delo javne uslužbenke v soboto oziroma nedeljo, ko sicer ni bil njen delovni dan in v zvezi s tem delom ni prejela višje izplačilo plače.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP tako ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do podatkov iz zahtevanih mesečnih urnih list, ki se nanašajo na delo določene javne uslužbenke ob sobotah in nedeljah v mesecih oktober 2014 in junij 2015. Pred nadaljnjo obrazložitvijo pa IP izpostavlja, da se po oceni IP nanašajo pritožbene navedbe prosilca na vse prekrite podatke o službeni odsotnosti javne uslužbenke ob sobotah in nedeljah, ne samo v mesecu juniju 2015. Prekritje podatkov o službeni odsotnosti javne uslužbenke 13., 14. in 20. 6. 2015 je namreč prosilec navedel le v potrditev svojih navedb, izhajajoč iz Časovnice, ki mu jo je posredoval organ. Njegovo mnenje, da ni pravne podlage za prikrivanje podatkov o delu javnega uslužbenca »med vikendom«, ter predlog IP, da naloži organu posredovanje mesečnih urnih list, iz katerih bodo razvidni podatki o delu »med vikendom«, se nanašata po oceni IP na zahtevane podatke na splošno, ne samo za mesec junij 2015.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Sporno je, ali so zahtevani podatki, dostop do katerih je organ zavrnil prosilcu dostop zaradi varstva osebnih podatkov, javno dostopni, ali ne.

Predmet presoje IP sta bila v obravnavanem primeru dokumenta »Mesečna urna lista za Oktober, 2014« in »Mesečna urna lista za Junij, 2015« za imenovano javno uslužbenko, in sicer v delih, ki se nanašajo na službeno odsotnost ob sobotah in nedeljah. Navedena dokumenta v presojanem delu obsegata posamezne podatke, po posameznih stolpcih, pod »Dan«, Datum«, »Od«, »Do«, »Ure«, »Vrsta dela«, »++«, »Podpis«. Z vpogledom v predmetna dokumenta je IP nadalje ugotovil, da je za določene dneve zabeležena službena odsotnost javne uslužbenke ter v zvezi s službeno odsotnostjo ure službene odsotnosti in število priznanih ur prisotnosti na delu za čas službene poti.

Kot že navedeno, je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ na podlagi te določbe zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, na katero se sklicuje že organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katero je posredovanje predmetnih osebnih podatkov javne uslužbenke zakonito, zato je pritožbi prosilca ugodil.

IP je pri svoji odločitvi izhajal iz naslednjih dejstev:

• zahtevani podatki se nanašajo na javno uslužbenko;
• iz dokumenta »Mesečna urna lista za Oktober, 2014«, izhaja, da je za soboto 18. 10. 2014 in nedeljo 19. 10. 2014 zabeležena službena odsotnost javne uslužbenke, ure službene odsotnosti in število priznanih ur za čas službene poti;
• iz dokumenta »Mesečna urna lista za Junij, 2015«, izhaja, da je za soboto 13. 6. 2015, nedeljo 14. 6. 2015 in soboto 20. 6. 2015 zabeležena službena odsotnost javne uslužbenke, ure službene odsotnosti in število priznanih ur za čas službene poti;
• javni uslužbenki je bilo priznano določeno število ur prisotnosti na delu, ki jih je javna uslužbenka nato koristila v dneh, ki se pri organu štejejo kot delovni dnevi.

Upoštevaje navedena dejstva je IP nadalje upošteval določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je tako slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.[5]

Na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 23. člena Uredbe, ki jih citira že organ sam, so bile torej javni uslužbenki priznane ure prisotnosti na delu za čas službene poti na dan, ko se sicer pri organu ne dela (sobota in nedelja), javna uslužbenka pa je nato te ure koristila po opravljeni službeni poti. Po mnenju IP ni dvoma, da gre za podatke, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javne uslužbenke. Podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa ZSPJS, kot to navaja organ. Predmetno določbo ZDIJZ je treba namreč razlagati širše. Kot izhaja iz sodne prakse, je mogoče kot službeno pot šteti tisto pot, ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem s pogodbo.[6] Zakon o uravnoteženju javnih financ[7] pa kot službeno potovanje šteje potovanje, na katerega je napoten zaposleni, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo. Povedano drugače, službena pot je pot, ki je povezana z delom javnega uslužbenca in na katero je javni uslužbenec napoten s strani delodajalca. Po mnenju IP tako določeni osebni podatki o službeni odsotnosti javnega uslužbenca niso varovani, ne glede na to, ali je službena pot opravljena na dan, ko se pri organu ne dela, ali ko gre za delovni dan organa. Ob tem IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval določene podatke na zahtevanih dokumentih, med drugim tudi o službeni odsotnosti javne uslužbenke, ko je bila službeno odsotna v dnevih, ki pri organu štejejo kot delovni dnevi. Povedano drugače, IP se ne strinja z navedbami organa, da predstavljajo zahtevani podatki o službeni odsotnosti javne uslužbenke varovane osebne podatke, ker naj bi javna uslužbenka opravila službeno pot v času prostih dni. Že sama Uredba, ki jo je organ upošteval v zvezi s predmetnimi podatki, predstavlja podzakonski akt, ki ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave. Gre torej za akt, ki v določenem delu ureja delo javnih uslužbencev v organih državne uprave, kamor sodi tudi organ. Če bi šlo pri zahtevanih podatkih za varovane osebne podatke, ki se nanašajo na prosti čas javne uslužbenke, organ niti ne bi imel podlage za uporabo Uredbe.

Zahtevani podatki za imenovano javno uslužbenko, ki se nanašajo na njeno službeno odsotnost v soboto 18. 10. 2014, nedeljo 19. 10. 2014, soboto 13. 6. 2015, nedeljo 14. 6. 2015 in soboto 20. 6. 2015, so torej nedvomno podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javne uslužbenke. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da ni pravne podlage za prekritje zahtevanih podatkov o delu imenovane javne uslužbenke med »vikendom«, zato je pritožbi prosilca ugodil.

V zvezi s sklicevanjem organa na odločbo IP št. 090-283/2014/7 z dne 23. 4. 2015 pa IP navaja kot sledi. Del povzetka iz predmetne odločbe IP, ki ga organ izpostavlja, se nanaša na povzetek izpodbijane odločbe, ki je bila predmet pritožbenega postopka v zadevi št. 090-283/2014/, in torej ne gre za odločitev IP. Ob tem IP navaja, da v vsakem posameznem postopku IP preizkusi odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP je tako v zadevi št. 090-283/2014/ izhajal iz pritožbenih navedb prosilke in tako ugotovil, da se pritožbene navedbe v enem delu nanašajo na dokumente, ki niso bili predmet zahteve, o kateri je nato odločil organ z izpodbijano odločbo, v drugem delu pa so se pritožbene navedbe nanašale na zaračunane stroške postopka. Povedano drugače, odločba IP, na katero se sklicuje organ, v obravnavanem primeru ni relevantna, ker IP v zadevi št. 090-283/2014/ ni vsebinsko odločal o vsebinsko enakih ali podobnih dokumentih kot so predmet obravnavane zadeve.

Prav tako se IP ne more opredeljevati do odločitve državnega nadzornika, ki jo navaja organ v utemeljitev svoje odločitve v obravnavanem primeru. Državni nadzorniki  za varstvo osebnih podatkov so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in drugih nalog v skladu s svojimi pooblastili samostojni ter jih opravljajo v okviru in na podlagi ustave in zakonov.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[3] Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17.

[4] Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17.

[5] Npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[6] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št.  X Ips 387/2011 z dne 28. 6. 2012 in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. VDSS sodba Pdp 542/2015 z dne 22. 10. 2015.

[7] Uradni list RS. št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R in 77/17 – ZMVN-1).