Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Vrhovno sodišče RS

+ -
Datum: 08.06.2018
Številka: 090-75/2018
Kategorije:Osebni podatek, Ostali sodni postopki, Test interesa javnosti

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do obrazložitev kazenske sodbe za poimensko navedenega posameznika z utemeljitvijo, da so podane izjeme od prostega dostopa in da v tej fazi kazenskega postopka interes javnosti še ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in v pravico do nepristranskosti sojenja. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa, da so podane zatrjevane izjeme in da ni podan javni interes po razkritju obrazložitve nepravnomočne sodbe. IP je poudaril, da ni  nobenega dvoma, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je Okrožno sodišče v Mariboru ocenilo, da bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za konkretni kazenski postopek, kar je v nasprotju z javnim interesom, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi. Omenjene okoliščine so ključne tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom sodnega postopka in varstva osebnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja zahtevane obrazložitve sodbe v tej fazi postopka ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovane kot izjema po 3. in 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-75/2018/5
Datum: 8. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 9. 4. 2018 in dopolnjeni z dne 11. 4. 2018,    (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 3. 4. 2018, št. Su 493/18, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1    Pritožba prosilca z dne 9. 4. 2018 in dopolnjena z dne 11. 4. 2018, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 4. 2018, št. Su 493/18, se zavrne. 

2    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 1. 2018 na Okrožno sodišče v Mariboru, po elektronski poti, vložil zahtevo za posredovanje sodbe, s katero je sodišče na pogojno zaporno kazen obsodilo organizatorja volilne kampanje župana. Ob tem je prosilec navedel, da sodbo potrebuje za novinarsko delo. Okrožno sodišče v Mariboru mu je posredovalo anonimiziran izrek sodbe, glede obrazložitve pa je navedlo, da še ni izdelana. Prosilec je dne 30. 1. 2018 prosil še za obrazložitev sodbe in navedbo sodečih sodnikov. Okrožno sodišče v Mariboru je zahtevo prosilca odstopilo v reševanje Vrhovnemu sodišču RS oz. organu, da v skladu z 21. členom ZDIJZ odloči o testu interesa javnosti. 

O zahtevi prosilca je organ izdal odločbo z dne 3. 4. 2018, št. Su 493/18, s katero je odločil, da se zahteva zavrne. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je Okrožno sodišče v Mariboru opravilo predhodni preizkus zadeve in ugotovilo, da prosilec želi sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 21363/2017 z dne 16. 1. 2018, ki je skladno s 4. členom ZDIJZ informacija javnega značaja. Prav tako je Okrožno sodišče v Mariboru opravilo preizkus, ali obstoji izjema za dostop na podlagi 5a. oziroma 6. člena ZDIJZ. Ugotovilo je, da v obravnavani zadevi obstaja izjema na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je bil v obravnavani kazenski zadevi postopek s sodbo zaključen, a ne pravnomočno. V postopku je bila, potem ko je bila napovedana, tudi dejansko s strani obdolženega vložena pritožba, zaradi česar bo izpeljan kazenski postopek še pred višjim sodiščem. Pri tem je Okrožno sodišče v Mariboru izpostavilo, da kazenska procesna zakonodaja (380. člen ZKP) daje možnost, da se tudi na drugi stopnji opravi obravnava ter izpelje dokazni postopek ali pa se v primeru uspešne pritožbe zadeva pošlje sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Po presoji Okrožnega sodišča v Mariboru je to po opravljenem škodnem testu ugotovilo, da je izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena podana. Razkritje obrazložitve sodbe bi škodovalo izvedbi (ponovljenega) kazenskega postopka, ker bi se v primeru posredovanja obrazložitve sodbe javnost že seznanila s potekom celotnega kazenskega postopka in s tem, kateri dokazi so bili izvedeni. Okrožno sodišče v Mariboru prav tako ugotavlja, da obstaja izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj sodba, ki jo prosilec zahteva, vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Čeprav prosilec že razpolaga z varovanim osebnim podatkom obtoženega, bi razkritje vsebine kazenske sodbe pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Po presoji Okrožnega sodišča v Mariboru glede na aktualno sodno prakso na tem področju ne bi prišel v poštev niti delni dostop po 7. členu ZDIJZ, saj z anonimizacijo sodbe ni mogoče prikriti identitete obtoženega. Okrožno sodišče v Mariboru je opravilo tudi presojo, ali obstajajo izjeme od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih se dostop do informacije v določenih primerih dovoli ne glede na določila o izjemah iz prvega odstavka 6. člena. Ugotovilo je, da se absolutne izjeme v primeru izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izključujejo. Nadalje je v svojih ugotovitvah podalo mnenje, da ker je obtoženi relativna oseba javnosti, saj gre za organizatorja volilne kampanje za občinske volitve, je treba opraviti test interesa javnosti. Organ je odločil, da zahteva ni utemeljena. 
Organ je uvodoma ugotovil, da mora v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. »erga omnes« učinek, kar pomeni, da odločitev o dostopu do zahtevanih podatkov ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega podatka, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoj, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec in je ob tem tudi novinar. V konkretnem primeru je prosilec zaprosil za obrazložitev sodbe v kazenski zadevi, ki izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZDIJZ. Okrožno sodišče v Mariboru opozarja, da ker je bila zoper zahtevano sodbo vložena pritožba, gre po njegovi presoji po opravljenem škodnem testu za izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako gre po njegovi oceni za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj sodba, ki jo prosilec zahteva, vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Čeprav prosilec že razpolaga z varovanimi osebnimi podatki obtoženega, bi razkritje vsebine kazenske sodbe pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Glede na to, da je bila zadeva organu odstopljena iz razloga, ker je Okrožno sodišče v Mariboru menilo, da gre za vprašanje javnega interesa, prosilec pa se nanj v svoji vlogi ne sklicuje, je organ v nadaljevanju ocenjeval, ali je podatek prosto dostopen na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri tem se organ ni spuščal v presojo Okrožnega sodišča v Mariboru o obstoju izjeme po 3. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak je njegovo oceno, da izjema obstaja, vzelo za podlago svojega odločanja. Pri testu javnega interesa gre za test, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico in ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nedostopnostjo informacije. Javni interes je tisto, kar služi različnim interesom javnosti. Pri uporabi tega testa organ odloča, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali zapiranjem informacije. Pri tem je pomembno, ali je bila javnost o tej zadevi dovolj obveščena tudi brez razkritja obrazložitve zahtevane sodbe in kako bi njeno razkritje pripomoglo k večji obveščenosti javnosti, ob upoštevanju dejstva, da kazenski postopek še ni pravnomočno zaključen. Interes javnosti ne pomeni, da se odkriva tisto, kar je za javnost "interesantno"-zanimivo, ampak kar je "v interesu javnosti". Določba o javnem interesu pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument. Mnenje Okrožnega sodišča v Mariboru, da gre za javni interes, ker gre za organizatorja volilne kampanje za občinske volitve po oceni organa ni dovolj tehten argument, ki bi presegel varstvo podanih izjem, ob dejstvu, da je Okrožno sodišče v Mariboru dostop do izreka zadevne sodbe že omogočilo, o tem pa je poročal tudi lokalni častnik. Vrhovno sodišče tudi ni videlo razlogov, kako bi informacije, ki so predmet presoje, drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, oziroma, v čem konkretno bi seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga Ijudi. Financiranje kampanje za zadevne občinske volitve je obravnavalo že Računsko sodišče Republike Slovenije. Javno razkritje obrazložitve kazenske sodbe ne bi v ničemer pripomoglo k javni razpravi o temah, ki so pomembne za javnost. Zahtevani podatki so morda za javnost zanimivi, vsekakor pa razkritje teh dokumentov ni v javnem interesu. Organ je tako presodil, da v tej fazi kazenskega postopka interes javnosti še ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in v pravico do nepristranskosti sojenja. Glede na navedeno je treba dostop do zahtevane informacije, na podlagi določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti. 


Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 9. 4. 2018 in dopolnjeni z dne 11. 4. 2018, pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je Okrožno sodišče v Mariboru prosil za kopijo sodbe v kazenski zadevi, v kateri je potekal javno sojenje in je obstajal velik javni interes, saj je bil obsojen vodja volilne kampanje župana. Dobil je le anonimiziran izrek sodbe, zato je prosil še za obrazložitev in navedbo sodečih sodnikov. Okrožno sodišče je zadevo posredovalo Vrhovnemu sodišču, ki je z odločbo na koncu zavrnilo dostop do sodbe, do obrazložitve in do imen sodečih sodnikov. Po oceni prosilca je izpodbijana odločba nezakonita, saj so vse sodbe javne. O predmetnem kazenskem postopku so mediji obširno poročali, novinarji in ostala javnost so bili prisotni tudi na obravnavi, seznanili so se z vsemi dokazi, izjavami prič, argumenti strank in vsem ostalim, kar je bilo predstavljeno na javni obravnavi. Pri zavrnitvi dostopa do sodbe ne gre le za kršitev pravice dostopa do javnih informacij po drugem odstavku 39. člena Ustave RS in 10. členu EKČP, ampak je izpodbijana odločba neustavna zaradi kršitev določb o javnosti sojenja (gre za kršitev 24. člena Ustave, 6. člena EKČP in 14. člena ICCPR). Ustava ne dopušča takih izjem pri javnosti sodb. Vse sodbe so javne, take, pri katerih je velik interes javnosti, pa še posebno. Javnost ima pravico, po javni obravnavi, vedeti, zakaj je sodišče odločilo tako, kot je odločilo. Javnost se je seznanila z vsemi podrobnostmi postopka med javno obravnavo in v sodbi ne sme biti nič, kar ni bilo na obravnavi, razen razlogov. Četudi bi ZDIJZ bilo mogoče razlagati tako, da dostopa do nepravnomočnih sodb ne omogoča, bi bila ta razlaga protiustavna in organ mora med več možnimi razlagami izbrati tisto, ki je z ustavo skladna (t.i. ustavno-skladna razlaga zakona). Prosilec je navedel, da se organ sklicuje na test javnega interesa in zaključi, da s skrivanjem obrazložitve sodbe varuje poštenost postopka, varstvo osebnih podatkov in nepristranskost sojenja. Po stališču organa so podatki lahko za javnost zanimivi, ni pa razkritje v javnem interesu, saj "razkritje obrazložitve kazenske sodbe ne bi v ničemer pripomoglo k javni razpravi o temah, ki so pomembne za javnost." Prosilec je nadalje še navedel, da odločba nasprotuje pravu, ki velja povsod po demokratični Evropi, saj v razvitih demokracijah velja ravno nasprotno od tega, kar zatrjuje organ. V Evropi se ravno z javnostjo sodb, sojenj in imen sodnikov preprečujeta pristranskost in nepoštenost postopka, odločba pa skriva obrazložitev in imena sodnikov, s pojasnilom, da s tem varuje poštenost in nepristranskost. Iz stoletne pravne prakse je potrjeno, da ravno skrivanje privede do pristranskosti in nepoštenega sojenja, zato morajo biti sojenja in sodbe javne. Sodbe so "v imenu ljudstva" in ljudstvo mora do njih imeti dostop. V sodbah ni nič novega, kar ni bilo razkrito na javni obravnavi, razen razlogov in ravno do tega ima javnost pravico dostopati. Varovane osebne podatke oseb, ki niso javne osebe, pa bi seveda sodišče moralo prekriti. Zato test interesa javnosti v tem primeru sploh ne pride v poštev. Četudi pa bi prišel v poštev, pa razkritje te obrazložitve sodbe je v interesu javnosti, saj gre za vprašanje volilne kampanje, poštenosti volitev, legitimnosti izvoljenih funkcionarjev, to pa so teme, ki so najbolj pomembne za javnost. Gre tudi za nadzor javnosti nad odločanjem sodišč, ki je seveda pomembno za javnost. Odločba se tudi zmotno sklicuje na izjemo po ZDIJZ, ki velja za dokumente v spisu, saj ta izjema velja za razne listine v spisu, ne pa za sodbe, ki so "v imenu ljudstva". Tako je zmotno tudi sklicevanje na članek Staše Curk v Pravni praksi, ki sploh ne obravnava javnosti sodb (saj je ta samoumevna), ampak javnost listin, ki so v spisu. Prosilec je navedel, da želi pridobiti sodbo, ker želi kot novinar poročati. Točno poročanje brez dokumentov ni mogoče, natančna in poštena informiranost javnosti o delu različnih vej oblasti, še posebej pa o ravnanju politikov v času kampanj in posledicah njihovih ravnanj, pa je bistvena za delovanje moderne družbe. Predlaga, da IP odločbo odpravi in naloži organu posredovanje zahtevanih dokumentov. 

Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 12. 4. 2018, z dopisom št. Su 493/2018 z dne 12. 4. 2018 s prilogami, odstopil v reševanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno poudarja, da je kot pritožbeni organ pristojen odločiti zgolj o pritožbi zoper odločitev (odločbo) organa in je v tej zvezi vezan na zahtevo prosilca. Vsakršno odločanje preko zahteve predstavlja poseg v pravico organa, za kar IP nima zakonske podlage (kršitev 1. odstavka 213. člena ZUP). Takšna je tudi sodna praksa . To pomeni, da je v obravnavanem primeru predmet presoje izključno obrazložitev sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II K 21363/2017 z dne 16. 1. 2018, ki je predmet zahteve prosilca z dne 30. 1. 2018 in o kateri je odločal organ z izpodbijano odločbo. V pritožbi je organ sicer navedel, da je zahteval tudi navedbo sodečih sodnikov, vendar organ v izpodbijani odločbi o tem ni odločal, ker je Okrožno sodišče v Mariboru z elektronskim sporočilom z dne 31. 1. 2018 prosilca seznanilo z imenom in priimkom sodnice, ki je zadevo obravnavala, zato je Okrožno sodišče v Mariboru posredovalo organu v presojo zgolj zahtevo za dostop do obrazložitve sodbe. 

Nadalje IP ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP, prav tako sodi v delovno področje organa, kot je podrobno pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevana informacija, izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. 

Ker je prosilec zahteval obrazložitev sodbe, ki se nanaša na konkretnega posameznika, je IP zaradi morebitnega vpliva odločbe na njegove pravice in pravne koristi, le tega z dopisom z dne 14. 5. 2018 pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključi v postopek kot stranski udeleženec tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredeli. Pri tem ga je IP posebej zaprosil, da se opredeli do vprašanja, ali je za razkritje obrazložitve sodbe, podan javni interes. Pozvani posameznik je v danem roku na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 7. 6. 2018 in navedel, da se kot stranski udeleženec glede dostopa do zahtevane sodbe opredeljuje, da je proti razkritju, saj je vložena pritožba, zato sodni proces še traja in ni potrebe po razkrivanju osebnih podatkov.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ pri testu interesa javnosti, ki ga je izvedel v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ, izhajal iz predpostavke, da sta glede dostopa do obrazložitve sodbe podani izjemi varstva osebnih podatkov in varstva sodnega postopka (3. in 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), na kar se je sklicevalo Okrožno sodišče v Mariboru. IP je zato v nadaljevanju primarno ugotavljal obstoj zatrjevanih izjem.

Glede na to, da je predmet presoje obrazložitev sodbe v kazenski zadevi, ki se nanaša na poimensko navedenega posameznika, ni nobenega dvoma, da vsebuje osebne podatke, v skladu s 1. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1. Slednji določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ob tem dodaja, da je dne 25. 5. 2018 sicer stopila v veljavo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov in varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. Ker pa je temelj odločanja v upravni zadevi predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje, je tudi IP kot organ druge stopnje odločal o zakonitosti prvostopenjske odločbe zgolj na temelju predpisa, ki ga je uporabil prvostopenjski organ. V konkretnem primeru je to ZVOP-1 in ne morebiti Splošna uredba, ki velja v času vodenja pritožbenega postopka. 

Prosilec v pritožbi navaja, da so sodne obravnave javne in da se sodba izreka v imeni ljudstva, zato morajo biti tudi sodbe javne. Ob tem pa še navede »da mora sodišče varovane osebne podatke oseb, ki niso javne, prekriti«, kar je v direktnem nasprotju tako s trditvijo, da so sodbe »vselej javne«, kakor tudi z navedbo, da pri vprašanju »javnosti sodb«, test interesa javnosti niti ni potreben. 


IP stališču prosilca ne more slediti. IP poudarja, da Ustava RS sicer res določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS), vendar pa je, po oceni IP, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave RS, uredil Lovro Šturm, str. 270-273), zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je javnost lahko prisotna, ko so opravljene glavne obravnave, nima pa avtomatično neomejenega dostopa do vseh dokumentov v kazenski zadevi. Povedano drugače, javnost glavne obravnave ne pomeni, da je s tem celoten sodni spis in sodba avtomatično prosto dostopna informacija javnega značaja. Javnost sojenja med drugim omogoča sodelujočim na glavni obravnavi (če razprava ni zaprta za javnost), da v danih pogojih prisostvujejo izvajanju dokazov in drugih dejanj postopka, ne pa tudi, da pridobijo dokumente iz spisa zadeve oziroma sodbe. Procesni zakon, v konkretnem primeru ZKP, jasno določa, kdo in pod kakšnimi pogoj ima pravico dostopati do dokumentov iz sodne zadeve. V okviru sodne prakse se sicer objavljajo tudi pravnomočne sodbe, vendar na način, da osebe niso določljive. V konkretnem primeru se zahteva po obrazložitvi iz sodbe nanaša na poimensko navedenega posameznika, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar je pravilno ugotovil tudi organ oz. Okrožno sodišče v Mariboru. V danem primeru ni mogoč niti delni dostop, na način, da bi se prekrili varovani osebni podatki, saj anonimizacija v primeru, ko prosilec zahteva informacijo za konkretnega posameznika, ni mogoča. Na slednje je opozorilo tudi Upravno sodišče v sodbi z opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je navedlo, »da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika«. V sodbi z dne 27. 8. 2014, opr. št. IU 684/2014-24, pa je Upravno sodišče RS potrdilo odločitev IP, »da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ«.

Nadalje je IP sledil obrazložitvi organa, da je v danem primeru podana tudi izjema varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je predmet zahteve sodba, ki še ni pravnomočna, kar pomeni, da je sodni (kazenski) postopek še v teku (vložena je pritožba). IP namreč nima razlogov, da ne bi sledil pojasnilu Okrožnega sodišča v Mariboru, da bi razkritje obrazložitve sodbe škodovalo izvedbi (ponovljenega) kazenskega postopka, ker bi se v primeru posredovanja obrazložitve sodbe javnost že seznanila s potekom celotnega kazenskega postopka in s tem, kateri dokazi so bili izvedeni. V primeru (uspešno) vložene pritožbe, lahko namreč višje sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek, ki se nato (ponovno na prvi stopnji) začne znova, skupaj z dokaznim postopkom. To pomeni, da se ponovno izvedejo vsi dokazi (isti ali drugi), tudi zaslišanje posameznih prič. IP tako pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Takšna je tudi sodna praksa.  

V primeru obstoja izjem po ZDIJZ pa je mogoče dostop do zahtevane informacije dovoliti, če je za razkritje podan javni interes, v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Organ je odločil, da v tej fazi kazenskega postopka interes javnosti še ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in do pravice do nepristranskosti sojenja. IP se s stališčem organa strinja. Pri presoji, ali je podan interes javnosti za razkritje obrazložitve nepravnomočne sodbe, je IP primarno upošteval, da je prosilec že prejel izrek sodbe. Res je, da je bil prosilcu posredovan anonimiziran izrek sodbe, vendar ob dejstvu, da je prosilec zahteval sodbo za poimensko navedenega posameznika, Okrožno sodišče v Mariboru s prekritjem imena in priimka ni »varovalo osebnih podatkov«, saj v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso v takšnih primerih anonimizacija ni mogoča. Glede na to, da se prosilec zoper anonimiziran izrek sodbe ni pritožil, omenjena informacija ni predmet presoje IP. Ne glede na navedeno pa IP ob tem dodaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru v danem primeru posredovalo osebne podatke, ki pa tudi po stališču IP niso varovani, ker je za razkritje imena in priimka obdolženega v izreku sodbe podan javni interes. Kot je navedel prosilec, gre za primer, ki je bil deležen javne pozornosti, saj je bila v kazenskem postopku oseba, ki je bila vključena v volilno kampanjo, točneje kot organizator volilne kampanje za občinske volitve in v tej zvezi je bil voden tudi kazenski postopek. Pravilnost in zakonitost volilnih kampanj je zagotovo pomembna družbena tema oz. področje, saj lahko na podlagi kandidature na volitvah (lokalnih ali državnih) kandidati dobijo glas ljudi, s katerim se na njih prenese pravica, da v »imenu ljudi« sprejemajo pomembne politične odločitve, ki imajo lahko vpliv na vse državljane na vseh področjih (življenje, javno zdravje, javna varnost,..). Zato je zagotovo pomembno in v javnem interesu, da so ljudje seznanjeni, kako se volilne kampanje vodijo in kdo v njih sodeluje, saj se s tem ne nazadnje pokažejo moralne vrednote udeleženih v volilno kampanjo in ali so vredni zaupanja ljudi, še zlasti, če so bili na podlagi te volilne kampanje izvoljeni. Z dostopom do izreka sodbe je bila javnost seznanjena o ključnih ugotovitvah kazenskega postopka. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je javni interes podan tudi za razkritje obrazložitve nepravnomočne sodbe, ki je predmet presoje tega postopka. V konkretnem primeru gre za kazenski postopek, v katerem velja »domneva nedolžnosti«, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je Okrožno sodišče v Mariboru ocenilo, da bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za konkretni kazenski postopek, kar je v nasprotju z javnim interesom, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi. Omenjene okoliščine so ključne tudi z vidika varstva osebnih podatkov. 

Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom sodnega postopka in varstva osebnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja zahtevane obrazložitve sodbe v tej fazi postopka ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovane kot izjema po 3. in 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Kot je pojasnil že organ, je treba test interesa javnosti uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. V obravnavanem primeru je, kot je navedel že prosilec, javnost seznanjena z dejstvom kazenskega postopka, prav tako pa tudi z odločitvijo sodišča. IP zato meni, da niso podani tehtni razlogi oz. argumenti, da bi bil v tej fazi kazenskega postopka omogočen prost dostop tudi do obrazložitve sodbe, saj javno razkritje obrazložitve kazenske sodbe ne bi v ničemer pripomoglo k javni razpravi o temah, ki so pomembne za javnost. Zahtevani podatki so morda za javnost zanimivi, vsekakor pa razkritje obrazložitve sodbe ni v javnem interesu. Interesu splošne javnosti je po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da je prosto dostopen izrek nepravnomočne sodbe, na podlagi katere lahko po mnenju IP splošna javnost v zadostni meri oceni »ravnanje politikov v času kampanje in posledicah njihovih ravnanj, kar je bistvena za delovanje moderne družbe«, na kar opozarja prosilec. 

Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

      
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka