prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke o vozilih, ki jih je kupila Policija v letu 2017. Organ je prosilcu posredoval odgovor in tabelo s posameznimi podatki o določenih vozilih. Ker prosilec ni prejel vseh zahtevanih podatkov, je zoper odgovor organa vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede podatkov o 33 vozilih podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbo v tem delu prosilca zavrnil. Odgovor organa v delu, ki se nanaša na podatke o modelu, tipu, moči motorja in opremi 154 vozil, pa je IP odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-16/2018/12
Datum:  28. 2. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – Odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Jureta Brankoviča, novinarja RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 1. 2018, zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 10. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 15. 1. 2018 se ugodi in se odgovor Ministrstva za notranje zadeve z dne 10. 1. 2018 v delu, ki se nanaša na podatke o modelu, tipu, moči motorja in opremi 154 vozil, odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    Pritožba prosilca z dne 15. 1. 2018 zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za notranje zadeve z dne 10. 1. 2018 se v delu, ki se nanaša na podatke za 33 vozil, označene s stopnjo tajnosti ZAUPNO, zavrne.

3.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je v zahtevi z dne 3. 1. 2018 navedel, da pripravlja pregled vseh vozil, ki jih je v letu 2017 kupila policija, zato je na organ naslovil naslednja vprašanja:
-    Ali ima organ podatke morda že zbrane ali jih izpiše iz podatkov/pogodb o javnih naročilih?;
-    Ker bi morali biti blindirani vozili izročeni 15. 11. 2017, vseh nakazil po pogodbi C1714-17-460236 pa po pregledu erarja še ni videti, prosi za podatke o statusu naročila in podatke o tipu vozila, ki jih je kupil organ.

Organ je prosilcu 5. 1. 2018 kot odgovor na prvo alinejo zahteve posredoval tabelo, iz katere izhajajo podatki o tipu in številu vozil v letu 2017, ki jih je kupila Policija, kot odgovor na drugo alinejo zahteve pa je navedel naslednje:
»Naročnik je po javnem naročilu za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za dobavo dveh specialnih blindiranih terenskih vozil, št. 430-86/2017, objavljenem na Portalu javnih naročil 3. 4. 2017, št. objave JN002642/2017-B01 in v Uradnem listu EU, 4. 4. 2017, pod št. objave 2017/S 066-123932, kupil dve specialni blindirani terenski vozili. Pogodba je bila sklenjena z izbranim ponudnikom MOVO, d.o.o., Ob gozdu 19a, 2352 Selnica ob Dravi. Skupna pogodbena vrednost znaša 588.906,00 evra z DDV in DMV. Cena enega vozila znaša 294.453,10 evra z DDV in DMV. Podatkov o znamki, tipu in moči motorja ne moremo posredovati, ker je ponudnik dokumente, kjer se nahajajo ti podatki, označil za poslovno skrivnost. Poleg tega naročnik tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije, na podlagi katere so ponudniki podali ponudbe, ni objavil, ampak so specialni ponudniki za namen oddaje ponudbe prejeli dokument pod pogojem, da so podpisali naslednjo izjavo: »V zvezi z javnim naročilom za oddajo blaga po odprtem postopku dobavo dveh specialnih blindiranih terenskih vozil, št. 430-86/2017, pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da bomo varovali naročnikove podatke, ki jih bomo prejeli s Tehničnimi specifikacijami – Priloga 6, in da ne bomo prejetih naročnikovih podatkov uporabili za drug namen, kot za pripravo ponudbe za predmetno javno naročilo.«.

Prosilec je nato istega dne, 5. 1. 2018, naslovil na organ dodatno zahtevo za pojasnilo. Navedel je, da je mogoče prišlo do nesporazuma, ker je prosil za podatke o znamki, tipu, motorju in opremi kupljenih vozil, ker je le tako mogoče oceniti ekonomičnost in ekološko naravnanost nakupov. V zvezi z drugo alinejo zahteve pa je prosil organ, če mu pojasni, kakšen je status nakupa, ali je policija vozili prevzela  do 15. 11. 2017 ter ali jih je mogoče videti oziroma posneti in če ne, kakšen je razlog.

Organ je z odgovorom z dne 10. 1. 2018 prosilcu posredoval tabelo za 154 vozil, iz katere izhajajo posamezni podatki o vozilih, in sicer model in tip posameznega vozila, moč/kw, ccm, cena/kos z DDV, skupaj sklop z DDV, datum prevzema, pa tudi število posameznih dobavljenih vozil (pri vodnemu topu in dveh blindiranih vozilih organ ni navedel podatkov o tipu, moči in ccm). Pojasnil je še, da je 33 vozil namenjenih operativnim nalogam policije, zato ne morejo posredovati podrobnosti. Glede blindiranih vozil je nadalje pojasnil, da ne morejo posredovati podatkov o znamki, tipu in moči motorja, ker je ponudnik v ponudbi označil dokumente, kjer se nahajajo ti podatki, za poslovno skrivnost. Na vprašanji je še odgovoril, da sta bili blindirani vozili plačani in prevzeti, in ker sta namenjeni operativnim nalogam policije, ju ne morejo izpostavljati javnosti.

Prosilec je zoper zavrnilni odgovor vložil pritožbo 15. 1. 2018, v kateri med drugim navaja, da je kot novinar RTV Slovenija naslovil 3. 1. 2018 na policijo in organ prošnjo za podatke o vozilih, ki so jih kupili v letu 2017. Organ je del podatkov posredoval, ni pa posredoval zahtevanih podatkov za blindirani vozili in opremo nekaterih drugih vozil. Prepričan je, da znamka, moč in oprema motorja vozila na javnem naročilu ne more biti poslovna skrivnost, zato meni, da gre v konkretnem primeru za kršenje 45. člena Zakona o medijih in zahteva ukrepanje:
-    obravnavanje pritožbe in izdajo odločbe MNZ in policiji, ki naj nemudoma razkrije zaprošene podatke;
-    prekrškovni postopek in izdajo globe od 2.086,46 do 20.846,63 evrov za organ in 500,75 evrov za odgovorno osebo zaradi zavrnitve posredovanja resničnih in celovitih informacij.

Organ je z dopisom št. 090-6/2018/9 (155-01) z dne 25. 1. 2018 obvestil IP, da je pritožba prosilca vložena pravočasno in po upravičeni osebi, prav tako je tudi dovoljena, saj zahtevani podatki izhajajo iz dokumentov organa. Navedel je, da se je postopek javnega naročanja za obravnavana vozila, pri katerih gre za tajne podatke, izvajal po določbi 11. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, zato so tudi ponudniki morali varovati tajne podatke po določbah ZTP. Kot izhaja iz priloženega odgovora Policije, so torej podatki tajni, predstavljajo pa tudi podatke, povezane z notranjim delovanjem organa. V postopku javnega naročila za nabavo dveh blindiranih vozil (kjer gre za podatke, povezane z notranjim delovanjem organa), pa so ponudniki morali podpisati izjavo (navedena uvodoma). Odstopu pritožbe je organ priložil: 
- kronologijo elektronske komunikacije s prosilcem (vprašanja z dne 3. 1. 2018 in dodatna vprašanja z dne 5. 1. 2018 ter odgovora organa z dne 5. 1. 2018 in 10. 1. 2018 s prilogo);
- odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-4/2018/10 (206-09) z dne 23. 1. 2018, Pravni službi, Sekretariat, Ministrstvo za notranje zadeve;
- pooblastila za določanje stopnje tajnosti podatka (št. 022-108/2007/7 (283-08) z dne 10. 1. 2008, št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011, št. 022-8/2014/416 in št. 022-17/2015/49 z dne 16. 12. 2015);
- Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017;
- ocene škodljivih posledic (št. 430-59/2015/75 (222-02)  z dne 6. 3. 2017, št. 430-59/2015/76 (222-02) z dne 8. 3. 2017, št. 430-59/2015/81 (222-02) z dne 8. 3. 2017, št. 430-59/2015/89 (22-09) z dne 15. 3. 2017, št. 430-59/2015/97 (22-09) z dne 20. 3. 2017, št. 430-59/2015/104 (22-09) z dne 3. 5. 2017, št. 430-59/2015/106 (22-09) z dne 4. 5. 2017, št. 430-59/2015/122 (22-12) z dne 28. 8. 2017, št. 430-59/2015/123 (22-12) z dne 28. 8. 2017, 430-59/2015/124 (22-12) z dne 28. 8. 2017, št. 430-59/2015/125 (22-12) z dne 28. 8. 2017, 430-59/2015/134 (222-02) z dne 14. 9. 2017), št. 430-79/2017/4 (232-01) z dne 9. 3. 2017, št. 430-79/2017/8 (232-02) z dne 3. 5. 2017);
- sklepe o začetku postopka oddaje naročila in imenovanju strokovne komisije - pogajalske skupine za izvedbo postopka naročila za oddajo naročila blaga za dobavo vozil št. 430-1367/2017 (št. 430-1367/2017/9 z dne 11. 9. 2017), št. 430-1365/2017 (št. 430-1365/2017/9 z dne 11. 9. 2017), št. 430-1363/2017 (št. 430-1363/2017/10 z dne 11. 9. 2017), št. 430-563/2017 (št. 430-563/2017/2 z dne 14. 4. 2017), št. 430-406/2017 (št. 430-406/2017/2 z dne 14. 4. 2017), št. 430-513/2017 (št. 430-513/2017/3 z dne 14. 4. 2017), št. 430-430/2017 (št. 430-430/2017/3 z dne 14. 4. 2017), št. 430-431/2017 (št. 430-431/2017/2 z dne 14. 4. 2017), na podlagi ZJNPOV.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v posamezne dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih Ministrstva za notranje zadeve, Policija, dne 13. 2. 2018 opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP je vpogledal v dokumente, ki obsegajo zahtevane podatke o vozilih, označene s stopnjo tajnosti ZAUPNO, priložene ocene možnih škodljivih posledic in pooblastila za določitev tajnosti predmetnim podatkom. Ob tem IP še pojasnjuje, da je postopke javnega naročanja za vozila vodil organ, dokumenti z oznako tajnosti pa se hranijo v ustrezno varovanih prostorih Ministrstva za notranje zadeve, Policija. IP se je seznanil tudi z dokumenti razpisne dokumentacije za dobavo specialnega vozila z vodnim topom in dveh specialnih terenskih vozil z balistično opremo. 

Upoštevaje določbe 44. člena ZUP je IP k morebitni stranski udeležbi v postopku pozval družbi MOVO, družba za zastopanje, trgovino in storitve, d.o.o., Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: MOVO d.o.o.), in ROSENBAUER, proizvodnja in trgovina za gasilsko dejavnost, d.o.o., Gornja Radgona (v nadaljevanju: ROSENBAUER d.o.o.). V postavljenem roku je družba ROSENBAUER d.o.o. z dopisom z dne 23. 2. 2018 odgovorila, da zahtevani podatki o vodnem topu niso izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ne predstavljajo poslovne skrivnosti ter navedla manjkajoče podatke v tabeli. Družba MOVO d.o.o. pa v postavljenem roku ni odgovorila (vročitev je izkazana), zato je IP štel, da stranske udeležbe ne priglaša.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje na podlagi desetega odstavka 45. člena ZMed dolžan o pritožbi odločiti po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da se postopek s pritožbo skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ izvede po določbah ZUP. IP je tako v skladu z 247. členom ZUP po uradni dolžnosti dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

IP nadalje pojasnjuje, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa, informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Mediji lahko zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed). 

IP pojasnjuje še, da se zavrnilni odgovor skladno z osmim odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V obravnavanem primeru se torej zavrnilni del odgovora organa z dne 10. 1. 2018 šteje kot zavrnilna odločba. Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP je tako omejen na naslednji zaporedni fazi:
 -    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ.

Kot že navedeno, je prosilec zahteval dostop do podatkov o vozilih, ki jih je v letu 2017 kupila Policija. Prosilec prvotno ni navedel, katere konkretne podatkih o vozilih zahteva v prvi alineji zahteve, vendar je na podlagi tabele, ki mu jo je organ posredoval v odgovor, dodatno pojasnil, da zahteva podatke o znamki, tipu, motorju in opremi vozil. Z odgovorom organa z dne 10. 1. 2018 je prosilec nato del zahtevanih podatkov prejel, ni pa prejel vseh podatkov za vozila, za katera s pritožbo vztraja, da mu jih organ posreduje. Organ je namreč pripravil tabelo za 154 vozil, iz katere izhajajo posamezni zahtevani podatki o vozilih (model in tip posameznega vozila, moč/kw, ccm, cena/kos z DDV, skupaj sklop z DDV, datum prevzema, število posameznih dobavljenih vozil), ni pa podatkov o opremi navedenih vozil, s tem da pri blindiranih vozilih in vodnemu topu tudi ni podatkov o tipu, moči/kw in ccm. Prav tako tabela ne obsega zahtevanih podatkov za 33 vozil, za katere je IP na ogledu ugotovil, da so podatki označeni kot tajni s stopnjo tajnosti ZAUPNO. 

IP se v nadaljevanju opredeljuje do zahtevanih podatkov glede katerih je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop zaradi izjeme po 1. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer  najprej glede izjeme varstva tajnih podatkov.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o 33 vozilih zaradi varstva tajnih podatkov. V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju: ZTP). 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. 

 
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). 

Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, zahtevane podatke obsegajo naslednji dokumenti:
1.    št. 430-59/2015/74 (22-09) z dne 6. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/75 (222-02) z dne 6. 3. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
2.    št. 430-59/2015/79 (22-09) z dne 8. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/76 (222-02) z dne 8. 3. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
3.    št. 430-59/2015/82 (22-09) z dne 8. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/81 (222-02) z dne 8. 3. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
4.    št. 430-59/2015/90 (22-09) z dne 15. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/89 (22-09) z dne 15. 3. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
5.    št. 430-59/2015/96 (22-09) z dne 20. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/97 (22-09) z dne 20. 3. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
6.    št. 430-59/2015/105 (22-09) z dne 3. 5. 2017, ki se nanaša na dokument št. 430-59/2015/82 (22-09) z dne 8. 5. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/104 (22-09) z dne 3. 5. 2017, pooblastilo št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
7.    št. 430-59/2015/107 (22-09) z dne 4. 5. 2017, ki se nanaša na dokument št. 430-59/2015/96 (22-09) z dne 20. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/106 (22-09) z dne 4. 5. 2017, pooblastilo št. št. 022-108/2007/7 z dne 10. 1. 2008);
8.    št. 430-59/2015/118 (22-12) z dne 28. 8. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/122 (22-12) z dne 28. 8. 2017, pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011);
9.    št. 430-59/2015/119 (22-12) z dne 28. 8. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/123 (22-12) z dne 28. 8. 2017, pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011);
10.    št. 430-59/2015/120 (22-12) z dne 28. 8. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/124 (22-12) z dne 28. 8. 2017, pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011);
11.    št. 430-59/2015/121 (22-12) z dne 28. 8. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/125 (22-12) z dne 28. 8. 2017, pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011); 
12.    dokument št. 430-59/2015/135 (222-02) z dne 14. 9. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-59/2015/134 (222-02) z dne 14. 9. 2017, pooblastilo št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017);
13.    št. 430-79/2017/5 z dne 9. 3. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-79/2017/4 (232-01) z dne 9. 3. 2017, pooblastilo št. 022-8/2014/416 z dne 19. 12. 2014);
14.    št. 430-79/2017/9 z dne 3. 5. 2017 (ocena škodljivih posledic št. 430-79/2017/8 (232-01) z dne 3. 5. 2017, pooblastilo št. 1556/2013 z dne 24. 1. 2014).

IP je ugotovil tudi, da so dokumenti vidno označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO (na vrhu in na spodnjem delu vsake strani dokumenta), in da so v skladu z Uredbo o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr.) ustrezno označene strani dokumenta. IP je prav tako ugotovil, da so bile v zvezi s predmetnimi dokumenti pravočasno izdelane ocene možnih škodljivih posledic, ki jih je pripravila pristojna oseba na podlagi pooblastila. Pooblastilo št. 022-8/2014/416 je izdal …, v.d. generalnega direktorja policije, …. Pooblastilo št. 022-108/2007/7 (283-08) z dne 10. 1. 2008 je izdal …, generalni direktor policije, …. Pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) z dne 22. 2. 2011 pa izdal …, generalni direktor policije, …. Pooblastilo št. 022-17/2015/49 z dne 16.12. 2015 pa je izdal …, generalni direktor policije, …. Iz pooblastil izhaja, da je bilo imenovanim s strani predstojnika organa podeljeno pisno pooblastilo za določanje tajnih podatkov do stopnje »TAJNO«, in sicer do preklica. S Sklepom o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017 je dano pooblastilo za določanje tajnih podatkov do stopnje tajnosti TAJNO … neposredno po tem sklepu.

Iz ocen škodljivih posledic, ki jih je za posamezne dokumente pripravil …, izhaja, da zahteva postopek nabave vozil priložitev dokumentov, ki vsebujejo podatke o znamki, tipu, barvi, opremi in moči motorja vozil, ki se nabavljajo za potrebe izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in programa zaščite prič ter drugih ogroženih oseb. Dokumenti se tako označijo s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Ocenjuje se, da bi razkritje teh podatkov v katerikoli fazi (izvedba nabave ali uporabe vozil) nepoklicani osebi lahko izničilo operativno vrednost, razkrilo metode in taktike dela Policije ter ogrozilo varnost izvajalcev prikritih preiskovalnih ukrepov in izvajalcev programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb, kar bi škodovalo ne samo delovanju ali izvajanju specifičnih operativnih nalog Policije, ampak tudi varnosti in bistvenim interesom Republike Slovenije. Uprava kriminalistične policije GPU v okviru nalog Policije, ki so določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17; v nadaljevanju: ZNPPol) in na podlagi Zakona o kazenskem postopku  (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – Odl. US, 64/16 – Odl. US, 65/16 – Odl. US in 66/17 – ORZKP153,154 – ORZKP153,154; v nadaljevanju: ZKP-1) namreč izvaja program zaščite prič in drugih ogroženih oseb, pri svojem delu pa iz vidika taktike in prikritih metod dela uporablja policijska atipična vozila, ki so skrbno izbrana in po lastnostih odstopajo od klasičnih policijskih vozil. Tehnične lastnosti vozil torej predstavljajo tajni podatek zaradi zagotavljanja tajnosti izvedbe teh specifičnih nalog Policije.

Iz ocen škodljivih posledic, ki sta ju pripravila … (pooblastilo št. 022-8/2014/416 z dne 19. 12. 2014) za dokument št. 430-79/2017/5 in … (pooblastilo št. 1556/2013 z dne 24. 1. 2014) za dokument št. 430-79/2017/9, izhaja ocena, da bi razkritje  dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, zato je označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Tehnična specifikacija vozila za prevoz sistema za nasilno vstopanje v objekte in druge interventne naloge Specialne enote vsebuje podatke in informacije, iz katerih so razvidni tehnični podatki in vrsta vozila, ki ga bo Specialna enota uporabljala za izvajanje najbolj varnostno občutljivih operativnih nalog. Razkritje varovanih podatkov pomeni grožnjo, da bo povzročena resna škoda zakonitemu cilju, ki je v konkretnem primeru izvajanje najzahtevnejših nalog s področja protiteroristične dejavnosti in prijemanja nevarnih storilcev najhujših kaznivih dejanj, zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja v Republiki Sloveniji. Z dostopom do varovanih podatkov nepoklicanim osebam bi bilo tovrstno izvajanje nalog ogroženo. Dejstvo je, da bi ob javno znanih podatkih o znamki, tipu, barvi, opremi in moči motorja vozila bilo zelo enostavno onemogočiti izvajanje operativnih nalog Specialne enote, kar bi imelo za posledico preprečitev ali neuspešno izvedbo nalog. V izogib kompromitaciji Specialne enote pri izvajanju nalog je zato potreben nakup vozila, katerega znamka, tip, barva, oprema in moči motorja niso poznane širšemu krogu ljudi.    

Nadalje je IP ugotovil, da iz ocen škodljivih posledic, ki jih je pripravil … (pooblastilo št. 022-78/2010/79 (28-04) in št. 022-65/2016/44) izhaja, da zahteva postopek nabave vozil priložitev dokumentov, ki vsebujejo podatke o znamki, tipu, barvi, opremi in moči motorja vozil, ki se nabavljajo za potrebe izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb ter kriminalistočnoobveščevalne dejavnosti – sodelovanja z informatorji, zato se označijo s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Ocenjuje se, da bi razkritje teh podatkov v katerikoli fazi (izvedba nabave ali uporabe vozil) nepoklicani osebi lahko izničilo operativno vrednost, razkrilo metode in taktike dela Policije, ogrozilo varnost izvajalcev prikritih preiskovalnih ukrepov in izvajalcev programa zaščite prič ter drugih ogroženih oseb, kar bi škodovalo ne samo delovanju ali izvajanju specifičnih operativnih nalog Policije, ampak tudi varnosti in bistvenim interesom Republike Slovenije. Uprava kriminalistične policije GPU v okviru nalog Policije, ki so določene v 4. členu ZNPPol in na podlagi ZKP-1, namreč izvaja program zaščite prič in drugih ogroženih oseb ter na podlagi 11. člena ZNPPol izvaja naloge kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij (kriminalistočnoobveščevalna dejavnost). Pri svojem delu tako iz vidika taktike in prikritih metod dela uporablja policijska atipična vozila, ki so skrbno izbrana in po lastnostih odstopajo od klasičnih policijskih vozil. Tehnične lastnosti vozil torej predstavljajo tajni podatek zaradi zagotavljanja tajnosti izvedbe teh specifičnih nalog Policije.

Nadalje iz odgovora Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-4/2018/10 (206-09) z dne 23. 1. 2018 (v nadaljevanju: Odgovor) med drugim izhaja, da gre za dokumente, ki so del dokumentacije, potrebne za izvedbo postopka nabave po Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16; v nadaljevanju: ZJNPOV). Iz odgovora izhaja tudi, da se obrazložitev nanaša na 32 vozil Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (v nadaljevanju: UKP), postopku javnega naročila pa je bila pridružena tudi nabava vozila za potrebe Specialne enote Uprave za policijske specialnosti Generalne policijske uprave (v nadaljevanju: SE). Nadalje je navedeno, da vozila, za katere zahteva prosilec podatke o tipu, znamki, motorju in opremi kupljenega vozila, uporablja UKP za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, izvajanje programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb po Zakonu o zaščiti prič (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – Zdoh-2 in 110/07; v nadaljevanju: ZZPrič), ter kombinirano vozilo, katerega SE uporablja za izvajanje nalog visokega tveganja (prijetja najhujših storilcev kaznivih dejanj skupaj z UKP). Ker postopek nabave vozil zahteva tudi priložitev dokumentov, ki vsebujejo zahtevane podatke, je organ te podatke označil kot tajne v skladu z ZTP. Zahtevana specifikacija se nahaja v 14 dokumentih, ki so označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Z razkritjem zahtevanih podatkov  in njihovo analizo bi se po oceni organa izničila operativna vrednost vozil in ugotovila taktika in metodika dela policije pri izvajanju varnostnih nalog visokega tveganja, prikritih preiskovalnih ukrepov, pri preiskovanju najtežjih kaznivih dejanj ter taktika in metodika dela pri izvajanju zaščitnih ukrepov, npr. po ZZPrič. Poudarja, da bi se morebitni storilci s tem, ko bi se seznanili s specifikacijo vozil, ki jih uporablja UKP in SE pri izvajanju občutljivih nalog, prilagodili, s čimer bi le-ta postala neuporabna za uporabo, oziroma ne bi prinesla pravih rezultatov ali pa bi prišlo do ogrožanja izvedbe operativne naloge. S tem bi se zmanjšala uspešnost in učinkovitost kriminalističnega dela policije pri izvajanju nalog, neposredno pa bi bila ogrožena tudi varnost ljudi, ki izvajajo te ukrepe, saj bi se s pomočjo zahtevanih informacij dalo določiti način dela policije in locirate posameznike, ki ukrepe izvajajo. Glede na navedeno bi po oceni organa z javnim razkritjem zahtevanih podatkov nastale škodljive posledice za javno varnost, saj bi bila ogrožena metodika in taktika dela policije pri izvajanju nalog na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter izvajanja zaščitnih ukrepov. S tem je po mnenju organa izpolnjen materialni kriterij po ZTP, saj se zahtevane informacije nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi nastale škodljive posledice za javno varnost. Ugotavlja se tudi, da so izpolnjeni tudi formalni kriteriji, in sicer je oznako stopnje tajnosti določila pooblaščena oseba, izdelane so bile ocene škodljivih posledic in vsi dokumenti so pravilno označeni s stopnjo tajnosti.

Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumentov, ki obsegajo zahtevane podatke, za tajne, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanih dokumentov oziroma podatkov se namreč nanaša na tehnične podatke o vozilih, ki so namenjena posebnim nalogam policije, kar spada na področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se zahteva nanaša na specifične podatke vozil, ki so namenjeni za posebne naloge policije, in je prikritje teh podatkov bistvenega pomena za izvajanje teh nalog, ki jih bo policija izvajala s temi vozili v prihodnosti. 

IP je tako ugotovil, da so zahtevani podatki označeni kot tajni na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. V skladu s tem gre ugotoviti, da je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanih podatkov, ki izhajajo iz predmetnih dokumentov, zavrne. 

Ker je IP glede zahtevanih podatkov o 33 vozilih ugotovil obstoj izjeme tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se z vprašanjem, ali je podana (tudi) izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali katera druga izjema po ZDIJZ, nadalje ni več ukvarjal. Šteje se namreč, da se dostop do zahtevane informacije javnega značaja zavrne, če je podana katerakoli od izjem, določenih v 5.a in prvemu odstavku 6. člena ZDIJZ.

Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje

Nadalje se IP opredeljuje do zahtevanih podatkov v zvezi s 154 vozili, katerih posamezni podatki izhajajo iz tabele, posredovane prosilcu. IP ugotavlja, da organ prosilcu ni posredoval vseh zahtevanih podatkov, npr. pri vodnemu topu in blindiranih vozilih ni posredoval zahtevanih podatkov o tipu, moči motorja in opremi, prav tako pa ni navedena oprema drugih vozil v tabeli. Organ je sicer v tabeli pri 151 vozilih navedel tip vozila, vendar iz tega ni mogoče neposredno ugotoviti opreme posameznega vozila, niti ni mogoče ugotoviti, ali imajo posamezna vozila poleg osnovne opreme (ki bi jo bilo mogoče ugotoviti z javno dostopnimi podatki na podlagi modela in tipa vozila pri posameznih ponudnikih vozil) še morebitno dodatno opremo. Iz pritožbe prosilca, pa tudi odgovora prosilca IP z dne 16. 2. 2018, ter upoštevaje pojasnila prosilca z dne 5. 1. 2018 k zahtevi, nedvomno izhaja, da je zahteval poleg podatkov o znamki, tipu in motorju posameznega vozila, tudi podatke o opremi kupljenih vozil. Kot je pojasnil prosilec v zahtevi, je le z vsemi zahtevanimi podatki mogoče oceniti ekonomičnost in ekološko naravnanost nakupov. Prosilec namreč v pritožbi in odgovoru prosilca IP z dne 16. 2. 2018 izrecno navaja, da organ ni posredoval podatkov o opremi, ki lahko ključno vplivajo na ceno, pri čemer v odgovoru z dne 16. 2. 2018 še navaja, da so vsi ti podatki navedeni v ponudbah dobaviteljev na javnem naročilu, ki do sedaj še niso bili dostopni javnosti in so bili v enem primeru navedeni kot poslovna skrivnost. Prav tako IP ugotavlja, da ni povsem jasno, ali prosilec zahteva dokumente, ali odgovore na vprašanja.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da odgovora organa z dne 10. 1. 2018 v tem delu ni mogoče preizkusiti. Organ se namreč ni opredelil do zahteve prosilca po posredovanju podatkov o opremi 154 vozil, pri blindiranih vozilih se je glede podatkov o tipu in moči motorja sicer skliceval na poslovno skrivnost, ni se pa glede teh podatkov opredelil za vodni top, čeprav je dostop do teh podatkov prav tako zavrnil. Ob tem je mogoče ugotoviti tudi, da organ ni povsem nedvomno razjasnil zahteve prosilca, ali zahteva odgovore na vprašanja, ali zahteva dostop do dokumentov, ki obsegajo zahtevane podatke. Od tega je namreč odvisno postopanje organa, bodisi torej po ZMed ali po ZDIJZ. Organ je v ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijanega odgovora oziroma odločbe nepopolno ugotovil dejstva, posledično pa tudi ni presojal vseh relevantnih podatkov z vidika vsebine možnosti (delnega) dostopa, zaradi česar je izpodbijana odločba pomanjkljiva in se posledično ne da preizkusiti. IP je tako pritožbi prosilca v tem delu ugodil.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali je prosilec zahteval dokumente ali odgovore na vprašanja. Na podlagi zahteve z dne 3. 1. 2018 je mogoče ugotoviti, da je prosilec zahteval podatke ali dokumente (pogodbe) in organ je pripravil tabelo, iz odgovora prosilcu z dne 16. 2. 2018 IP pa izhaja, da zahteva dostop do dokumentov. Ne glede na to pa je mogoče nedvomno ugotoviti, da zahteva prosilec podatke o modelu, tipu, moči motorja in opremi kupljenih vozil Policije v letu 2017. V ta namen mora organ prosilca pozvati k dopolnitvi zahteve v skladu z 18. členom ZDIJZ in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč. Če bo takšen postopek pripeljal do ugotovitve, da prosilec dejansko zahteva dokumente, bo moral organ odločiti na podlagi ZDIJZ in v primeru zavrnitve dostopa izdati odločbo. Ob tem IP še navaja, da je obvezna sestavina zahteve po 17. členu tudi način seznanitve, zato mora organ razjasniti tudi to dejstvo. Organ bo nadalje moral izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo moral presojati, kateri dokumenti obsegajo zahtevane informacije javnega značaja. Če bo organ ugotovil, da dokumenti, ki obsegajo zahtevane informacije javnega značaja, vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. Pri presoji podatkov mora organ seveda izhajati iz predmeta zahteve. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje, in v primeru obstoja zakonske izjeme mora biti jasno opredeljeno, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo (npr. v dokumentu št…. se prekrije … ipd.). Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja (upoštevaje drugi odstavek 17. člena ZDIJZ).  V kolikor bo prosilec navedel, da zahteva odgovore na vprašanja, pa se mora organ opredeliti do vseh zahtevanih podatkov o 154 vozilih, torej o modelu, tipu, moči motorja in opremi kupljenih vozil Policije v letu 2017.

K navedenemu IP še dodaja, da je v postopkih javnega naročanja na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) potrebno upoštevati tudi določbe 35. člena. V skladu z drugim odstavkom 35. členom ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Ko gre za izbranega ponudnika, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Ob tem IP opozarja še na določbo 44. člena ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. 

Na podlagi navedenih argumentov in ugotovitev je IP odločil, da pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na podatke o vozilih, katerih podatki so označeni kot tajni, ni utemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V delu pritožbe, ki se nanaša na zahtevane podatke o modelu, tipu, moči motorja in opremi 154 vozil, pa je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo tako moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ, ZMed in ZUP.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Zoper 2. in 3. točko te odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka