Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Upravna enota Idrija

+ -
Datum: 14.04.2017
Številka: 090-239/2015/42
Kategorije:Avtorsko delo, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
POVZETEK:IP je v pritožbeni zadevi v celoti sledil napotkom Upravnega sodišča iz sodbe št. III U 334/2016-7 z dne 22. 2. 2017.ODLOČBA:Številka: 090-239/2015/42Datum: 14. 4. 2017
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 9. 2015, ki jo zastopa …, zoper odločbo UE Idrija, Študentovska 2, 5280 Idrija, št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 1. 9. 2015 zoper 2. točko izreka odločbe Upravne enote Idrija št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2014 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 8. 2015 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala fotokopije:(1) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Gradbeno dovoljenje – varstveno delovni center«,(2) dokumentov, kot izhaja iz popisa zadeve »Upravno dovoljenje – varstveno delovni center«,(3) PGD (vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz »Kazala vsebine projekta« in »Kazala vsebine vodilne mape«.Prosilka je prosila tudi za potrditev organa, da pripravljena »popisa zadeve« z dne 15. 7. 2015 zajemata vse dokumente, ki jih organ poseduje. Dokumente zahteva v obliki elektronskega zapisa na elektronski naslov oz. v obliki fotokopije.Organ je dne 19. 8. 2015 izdal odločbo št. 090-14/2015, s katero je zahtevi prosilke, ki se nanaša na posredovanje kopij dokumentov, navedenih v popisih zadev organa št. 351-65/2007 in 351-159/2007 delno ugodil (1. točka izreka). Zahtevo za posredovanje kopije PGD je zavrnil in prosilki omogočil seznanitev z zahtevano informacijo v obliki vpogleda (2 in 3. točka izreka). IP je na podlagi pritožbe prosilke z dne z dne 1. 9. 2015 izdal odločbo št. 090-239/2015/7 z dne 4. 1. 2016, s katero je pritožbi prosilke zoper 1. točko izreka odločbe ugodil in v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. Pritožbi zoper 2. točko izreka odločbe je IP delno ugodil in organu naložil posredovanje fotokopij iz projekta za pridobitev gradbene dokumentacije, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.Zoper odločbo IP je organ dne 3. 2. 2016 vložil tožbo. Upravno sodišče je dne 6. 5. 2016 izdalo sodbo in sklep, opr. št. III U 45/2016-10, s katero je tožbo zoper 1. točko izreka odločbe IP zavrglo, zoper 2. točko izreka odločbe IP pa ugodilo in vrnilo IP v ponovni postopek.IP je v ponovnem postopku dne 5. 9. 2017 izdal odločbo št. 090-239/2015/24, v kateri je pojasnil, zakaj ni sledil odločbi Upravnega sodišča št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016 in pritožbi prosilca ponovno delno ugodil.Upravno sodišče je v sodbi št. III U 334/2016-7 z dne 22. 2. 2017 ponovno ugodilo tožbi organa in izpodbijano odločbo IP ponovno vrnilo v ponovni postopek.Pritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je predmet presoje 2. točka izreka izpodbijane odločbe, v kateri je organ zahtevo prosilke zavrnil, 1. točka izrek izpodbijane odločbe je bila predmet drugega pritožbenega postopka pod št. 090-61/2016 zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe pa se prosilka ni pritožila in je odločba organa v tem delu že dokončna in pravnomočna.Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2.     organ mora z njo razpolagati, in3.     nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v tem delu med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, saj je organ prosilki že omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilka upravičena do fotokopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilka upravičen le do vpogleda.IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.IP se na tem mestu  sicer pridružuje stališču Upravnega sodišča iz sodbe opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016[1], da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne odločbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po ZASP.Ne glede na navedeno, pa je IP v konkretnem pritožbenem postopku dolžan upoštevati stališče istega sodišča, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi. Četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUS-1) namreč določa, da mora v primerih iz prvega odstavka tega člena (tj. kadar sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi) izdati nov upravni akt, pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.IP zato, v skladu s stališčem Upravnega sodišča RS iz sodbe št. III U 334/2016-7 z dne 22. 2. 2017,  ugotavlja, da dokumentacija, ki je predmet tega pritožbenega postopka, predstavlja avtorsko delo in da materialne pravice glede tega avtorskega dela niso bile prenesene na organ. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Sodba dostopna na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_1410-2015-18__090-140-2015-11_.pdf.