Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Kanja Brege d.o.o. - Direkcija RS za ceste

+ -
Datum: 10.10.2014
Številka: 090-204/2012/63
Kategorije:Javna naročila, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:Prosilec je zahteval dokumente v zvezi z javnimi naročili. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil iz razloga varstva kazenskega postopka. Pooblaščenec je pritožbi ugodil, saj je ugotovil, da razlogi na obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso podani. Ker gre za javna naročila in dokumente izbranih ponudnikov, tudi ni podana izjema varstva poslovnih skrivnosti. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih dokumentov, ki odražajo izpolnjevanje pogojev in merila javnega naročila, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za porabo javnih sredstev.ODLOČBA:Številka: 090-204/2012/63                                              
Datum: 10. 10. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – UPB s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Kanja Brege d.o.o. – v likvidaciji, Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem, ki ga zastopa ……………, likvidacijski upravitelj (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 37152-37/2012/58, z dne 4. 9. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                        
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, št. 37152-37/2012/58, z dne 4. 9. 2012 delno odpravi ter se odloči:

1.1. Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz 3. sklopa:   
a)    dokumente iz ponudbe ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012, dane v okviru javnega naročila »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS« (oranžen fascikel):
-    Izjavo o poslovni skrivnosti Signaco d.o.o. z dne 23. 1. 2012;
-    dve Izjavi o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila (št. 12 in 13);
-    Podatke o kadrovskih zmogljivostih ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. (št. 14 in 15), pri čemer je organ dolžan na dokumentu št. 15 prekriti ime in priimek strojnega tehnika;
-    Popis opreme - sklop 1, Popis opreme - sklop 2 in Popis opreme - sklop 3 (št. 25, 26 in 27);
-    Tehnologijo izdelave prometnih znakov; Electrum d.o.o. (št. 35);
-    Tehnologijo izdelave predkrižiščnih tabel in kažipotov, ki se projektirajo; Electrum d.o.o. (št. 36);
-    Poročila ZAG št. P1275/03-440-1, št. P0457/09-440-1, št. P0457/09-440-2,  št. P1276/03-440-1, št. P1078/09-630-1, št. P0359/10-630-1, št. P0553/10-630-1, št. P1346/05-630-2 in št. P 0525/02-630-1 (št. 37, 38, 39, 40, 44, 45, 46, 47 in 48), pri čemer je organ dolžan na vseh poročilih prekriti ime in priimek ter podpis nosilca naloge, vodje laboratorija/odseka in osebe, ki je poročilo pripravila/obdelala,
b)    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011/7 z dne 25. 1. 2012, s prilogo - zapisnik o tehničnih dopolnitvah ponudbe (št. 52 in 52a);
c)    Vabilo na pogajanje št. 43001-232/2011/12 (1701) z dne 03. 2. 2012 podjetju Signaco d.o.o. (št. 53);
d)    Vabilo na pogajanje št. 43001-232/2011/13 (1701) z dne 03. 2. 2012 podjetju Electrum d.o.o. (št. 54);
e)    celotno Ponudbo ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012, dano v postopku pogajanj (modra PVC mapa – dokumenti od št. 55 - 65), pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke:
-    na obrazcu Podatki o kadrovskih zmogljivostih (št. 62), ime in priimek inženirja ter
-    na Poročilu ZAG št. P86/08-460-1 (št. 63), ime in priimek ter podpis nosilca naloge, vodje laboratorija in osebe, ki je poročilo pripravila;
f)    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011 z dne 7. 2. 2012 (št. 66);
g)    Poročilo o pregledu in oceni ponudb št. 43001-232/2011/19 z dne 9. 2. 2012 (št. 67);
h)    Poziv ponudniku Signaco d.o.o. za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe št. 43001-232/2011/15 z dne 13. 3. 2012 (št. 68);
i)    Rekapitulacijo ponudbe z izpogajanimi cenami (št. 69) ter
j)    Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-232/2011/16 z dne 14. 3. 2012 (št. 70).

1.2. Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
  iz 1. sklopa:
I.       rdeča PVC mapa: Tehnološko – ekonomski elaborat številka TEE 5/10, november 2010, podjetij  Cestnega podjetja Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. in Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o., za objekt »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica«, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke:
-    na prvi strani ime in priimek nosilca naloge, tehnologa in planerja na strani izvajalca;
-    na četrti strani ime in priimek vodje del vodilnega partnerja;
-    na deveti strani ime in priimek vodje gradbišča in vodje komercialnega sektorja ter oseb, zadolženih za obračun in operativno vodstvo;
-    v Poročilih ZAG št. P997/09-460-1, št. P0508/10-630-1, št. P1305/10-630-1 in št. P0108/10-440-2 ime in priimek ter podpis nosilca naloge, vodje laboratorija/odseka in osebe, ki je poročilo pripravila/obdelala;
II.    rdeča PVC mapa:
-    Zapisnik operativnega sestanka št. 34-17/2011/14-BK z dne 19. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek predstavnika DRI d.o.o.; 
-    Dopis podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o. z zadevo »Statični preračun polportala z dne 31. 8. 2011 in
-    Statistični preračun polportala na odseku 1089 ceste Bled – Soteske podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o.;
III.    rdeča PVC mapa: Delavniški načrt – obnova signalizacije - podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o., pri čemer je organ dolžan na vseh načrtih prekriti priimek in kratico imena osebe, ki je načrt risala.
  iz 2. sklopa:
A.    Razpisno dokumentacijo;  
B.    Obvestilo o naročilu - Standardni obrazec ED 2 – SL;
C.    Elektronsko sporočilo z dne 17. 10. 2008 z zadevo Obvestilo o objavi na Portalu javnih naročil;
D.    Elektronsko sporočilo: TED 22. 10. 2008;
E.    Elektronsko sporočilo z dne 27. 10. 2008;
F.    Dopis ZRMK - Vprašanja v zvezi z javnim naročilom;
G.    Elektronsko sporočilo člana uprave Gl ZRMK d.o.o. z dne 29. 10. 2008, pri čemer je organ dolžan prekriti elektronski naslov pošiljatelja,
H.    Prošnjo DDC d.o.o. z dne 18. 11. 2008 za pojasnila oz. odgovore v zvezi z objavo javnega naročila;
I.      Pojasnila razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila ter
J.      Ponudbo ponudnika DDC svetovanje inženiring, d.o.o. št. 243/08, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče podatke:
-    navedbo ustanove, pri kateri je ponudnik zavarovan in številko zavarovalne police v 4. točki Izjave o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev;
-    imena in priimke ter številke in datume izkazov na vseh obrazcih »Podatki o kadrovski zmogljivosti 1« in »Podatki o kadrovski zmogljivosti 2« ter
-    ime in priimek odgovornega predstavnika s strani izvajalca v drugem odstavku 18. člena Pogodbe DRSC št. 2415-08-00.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7. 8. 2012 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je v zvezi z javnim naročilom »Izdelava in dobava prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah do leta 2012« zahteval sledeče:
1.    povabilo na pogajanja, ponudbe ponudnikov za pogajanja, zapisnik o izvedenih pogajanjih, dokumente o odločitvi o izvajalcih vključno s podatki o iz pogajanjih cenah, terminski plan izvajanja del, vključno s finančnim obsegom predvidenih del;
2.    razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila konzultantskih in inženirskih storitev (DRSC) in v ponudbo izbranega ponudnika (DRI), predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje kadrovskih pogojev (ime in priimek, reference konzultanta in inženirja s področja projekta 98-9018 redno vzdrževanje vertikalne signalizacije in projekta 98-9016 redno vzdrževanje horizontalne signalizacije ter pooblaščenost oziroma članstvo v IZS vseh nominiranih strokovnih sodelavcev za posamezno področje);
3.    revidirano bilanco stanja kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz Poglavja 3.1.2 Ekonomsko-finančna sposobnost, ki se v točki 3.1.2.1 glasi: Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je imel v zadnjih treh poslovnih letih (če posluje manj kot 3 leta v obdobju odkar posluje) povprečni čisti letni prihodek vsaj v višini ponudbene vrednosti (z DDV) za posel, ki ga prevzema;
4.    BON2, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.2.2 (Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 zaporednih dni);
5.    Poročilo pooblaščenega revizorja, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.2.3 (Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima poravnane zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja);
6.    Dokumentacijo, iz katere je razvidno izpolnjevanje razpisnih pogojev za odgovornega vodjo del. Iz priložene tabele (podatki o kadrovskih zmogljivostih) je razvidno, da referenčna dela poleg izdelave prometne signalizacije, kar je predmet tega javnega naročila, vsebuje tudi montažo, ki pa ni predmet tega naročila. Kot dokazilo je potrebno za navedena referenčna dela predložiti:
-    originale ali overjene fotokopije pogodb z naročnikom navedenih del,
-    s strani naročnika potrjeno obračunsko situacijo za opravljena dela, iz katere je razvidna vrednost posameznih vrst del (material, gradbena dela, montaža); v kolikor posamezne postavke niso prikazane po vrstah del, je potrebno priložiti analize cen, iz katerih bo razvidna vrednost posameznih del.
7.    Izjavo DARS-a kot investitorja (vsa referenčna dela se nanašajo na investicije na avtocestnih odsekih, katerih naročnik (investitor) je DARS), da v skladu s točko 3.1.6.4 razpisanih pogojev »pri izvedbi istovrstnih naročil v zadnjem letu dni pred objavo tega naročila gospodarskemu subjektu, ki nastopa v ponudbi ni bila na katerikoli način dokazana (na primer: ugotovitev inšpekcije, neodvisno strokovno mnenje, uveljavljena reklamacija...) huda strokovna napaka (na primer: nestrokovna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene...)«;
8.    Seznam glavne opreme za izvedbo naročila, iz katerega bo razvidno zagotavljanje ustrezne tehnične zmogljivosti, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije:
-    Tehnične kapacitete, popis in slike opreme: seznam glavne opreme;
-    Kadrovska zmogljivost - poimenski seznam: pregled vodstvenega, proizvodnega in ostalega kadra;
9.    Dokumentacijo o proizvodih po vseh zahtevah, navedenih v Tehničnih pogojih, ki jih mora izpolnjevati vertikalna prometna signalizacija (prometni znaki, pritrdilni elementi ter nosilni drogovi in ogrodja ter konstrukcije za prometne znake) na državnih cestah na območju RS:
a)    Tehnične zahteve po SIST EN 12899 - 1:2008
•    Poročilo po SIST EN 12899 - 1:2008
•    Statična presoja table po SIST EN 12899 - 1:2008
b)    Tehnične zahteve materialov
•    AL-pločevina
•    E profil za ojačitev znaka
•    L profil za pritrditev znaka
•    Klobučasti profil za objemko
•    Certifikati za refleksivne folije
•    Nosilne konstrukcije
•    Spojni in vezni materiali
•    Lepilni trak
c)    Izpolnitev ostalih tehničnih zahtev
•    Izjava o kakovosti
•    Navodilo za vzdrževanje prometne opreme in signalizacije in garancijska izjava izvajalca
•    Skice oz. načrti izvedbe znakov
•    Skice oz. načrti izvedbe table
•    Statične presoje izvedba z drogovi WL 5
•    Statične presoje izvedba z drogovi WL 8;
10.    Dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz točke 7.0 Tehničnih pogojev, ki se nanaša na prometna gledala,   dokazila o izpolnjevanju Slovenskih tehničnih pogojev;
11.    Dokumentacijo, statične proračune in izračune ter navodila odgovornega projektanta za izvajanje postavitev vertikalne prometne signalizacije vseh oblik, ki jo uporabljajo Cestna podjetja na območju Republike Slovenije (table po različnih velikostih, znaki po različnih velikostih, kažipoti po različnih velikostih) vse pa po SIST EN 12899 1 ter Tehnično ekonomske elaborate za izvajanje teh del;
12.    Tehnično ekonomski elaborat za projekt: to je izvajalca Meblo a+a in CP Kranj na objektu »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v oblinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica«;
13.    Tehnično ekonomski elaborat za izvajanje talne signalizacije letnega vzdrževanja na magistralnih in regionalnih cestah na področju Republike Slovenije vključno z pridobljenimi dovoljenji za izvedbo zapor cest v času izvajanja del s strani občin oz. drugih koncesionarjev v njihovo ime in s strani DARS-a. Poročilih o izvedenih predhodnih meritvah kvalitete izvedenih talnih označb na talonih oz. cestišču s strani pooblaščenega instituta.
Prosilec je informacije, navedene pod točkami 2, 3, 11, 12 in 13, želel na vpogled, preostale pa v obliki fotokopij.

Organ je dne 4. 9. 2012 izdal odločbo št. 37152-37/2012/58, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker gre za dokumente, ki naj bi bili varovani zaradi izjeme varstva kazenskega postopka (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
 
Prosilec je zoper izdano odločbo organa pravočasno vložil pritožbo, ki jo je organ, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še navedel, da prosilec v pritožbi navaja, s katerimi dokumenti se želi seznaniti in ta seznam dokumentov je povzet po njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Iz navedb prosilca je razvidno, da se želi seznaniti z večjim številom dokumentov, nato pa v drugem odstavku na 4. strani pritožbe navaja, da je zahteval le posredovanje dokazila o izpolnjevanju kadrovskih pogojev in da to ne more biti dokument, ki bi izpostavljal, ali napeljeval na dokazovanje ali negiranje kazenskih dejanj. Poudarja, da je prosilec v svoji zahtevi navedel, da se želi seznaniti z večjim številom dokumentov in zgolj z dokazili o izpolnjevanju kadrovskih pogojev. Vsi ti dokumenti pa so takšne vrste dokumenti, da lahko predstavljajo dokazila v postopku, ki se vodi zaradi kazenskega pregona. Nadalje organ na navedbe prosilca v pritožbi, da naj bi organ v odločbi navedel, da se naznanilo kazenske ovadbe sicer nanaša na drugo dokumentacijo, kot jo je zahteval prosilec, navaja, da je organ v odločbi jasno navedel, da se kazenska ovadba sicer nanaša »tudi na drugo dokumentacijo«, vsekakor pa vključuje tudi dokumentacijo, katere posredovanje zahteva prosilec. Prav tako se je organ odzval na navedbe prosilca v pritožbi, da čisto tehnični podatki in dokazi o izpolnjevanju pogojev ne morejo bistveno vplivati na objektivno utemeljitev dejanskega stanja v postopku, ki teče zaradi kazenskega pregona. Organ poudarja, da lahko vsak dokument v določni zadevi predstavlja dokazilo v kazenskem postopku, torej ne glede na to, ali gre za dokument, ki vsebuje tehnične podatke ali pa za dokument, ki vsebuje kakšne druge vrste podatkov. Nazadnje se je organ opredeli še do navedb prosilca na koncu pritožbe, da je od organa zahteval zgolj vpogled v del dokumentacije, ki se nanaša na zahtevane pogoje, medtem ko iz zahteve prosilca jasno izhaja, da je zahteval posredovanje fotokopij (ne samo vpogleda).

Pooblaščenec je pri organu opravil ogled in camera, o katerem je nastal zapisnik o ogledu št. 090-204/2012/9 z dne 14. 11. 2012. Organ je nato Pooblaščencu, dne 23. 11. 2012, posredoval vso dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, in s katero organ razpolaga.

Pooblaščenec je izdal odločbo št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, s katero je 1. točko izreka odločbe organa št. 37152-37/2012/58 z dne 4. 9. 2012 delno odpravil in odločil, da mora organ prosilcu posredovati vse zahtevane informacije javnega značaja, razen tistih, ki ne obstajajo, ali predstavljajo poslovno skrivnost ali varovane osebne podatke.

Zoper 1. točko izreka (ugodilni del) odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013 je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče). Sodišče je dne 4. 12. 2013, s sodbo št. I U 628/2013-76 tožbi ugodilo, odpravilo 1. točko izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013 in zadevo v tem delu vrnilo Pooblaščencu v ponovni postopek. V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da je tožbi ugodilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker niso bile dovolj upoštevane in preverjene informacije pri državnem tožilstvu. Pooblaščencu je naložilo, da mora pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani preveriti, kateri kazenski postopki potekajo v zvezi z obravnavanimi tremi razpisi, pri čemer je treba upoštevati, da so ti razpisi med seboj na določen način povezani in šele po pridobitvi celovite informacije s strani državnega tožilstva pridobiti mnenje, ob upoštevanju povezanosti teh razpisov, ali bi razkritje dokumentacije lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Nadalje je sodišče zapisalo, da če bi se na podlagi odgovora tožilstva izkazalo, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, je še vedno odprto vprašanje, ali je podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče se strinja z navedbo Pooblaščenca, da so poslovna skrivnost vsi tisti dokumenti, ki so posebej označeni z oznako poslovna skrivnost, vendar še vedno ostaja odprto vprašanje glede tistih dokumentov, kjer je treba presojati, ali bi razkritje pomenilo občutno škodo za posameznega udeleženca, če bi bila z dokumentacijo seznanjena nepooblaščena oseba. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je Pooblaščenec sicer pridobil mnenja teh gospodarskih subjektov, vendar pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati, da so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi: po eni strani organ in prijavitelji na razpis, katerih interes je, da se njihova dokumentacija ustrezno varuje, po drugi strani pa interes prosilca, da se ti podatki razkrijejo. Glede na navedeno je sodišče Pooblaščencu naložilo, da mora v primeru, da se izkaže, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, za ugotavljanje izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZUP opraviti ustno obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je sodišče odpravilo le 1. točko izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, je odločitev o dostopu do dokumentov oz. informacij iz 2. točke izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, s katero je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil glede informacij, ki ne obstajajo, ki predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke, pravnomočna. Po sodbi sodišča so predmet tega ponovljenega pritožbenega postopka torej le dokumenti, dostop do katerih je Pooblaščenec ugodil v 1. točki izreka odločbe št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013:
iz 1. sklopa:
I.    rdeča PVC mapa: Tehnološko – ekonomski elaborat številka TEE 5/10, november 2010, podjetij Cestnega podjetja Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. in Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o., za objekt »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica«,
II.    rdeča PVC mapa:
-    Zapisnik operativnega sestanka št. 34-17/2011/14-BK z dne 19. 8. 2011; 
-    Dopis podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o. z zadevo »Statični preračun polportala z dne 31. 8. 2011 in
-    Statistični preračun polportala na odseku 1089 ceste Bled – Soteske podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o.;
III.    rdeča PVC mapa: Delavniški načrt – obnova signalizacije - podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o..
iz 2. sklopa:
A.    Razpisna dokumentacija;
B.    Obvestilo o naročilu - Standardni obrazec ED 2 – SL;
C.    Elektronsko sporočilo z dne 17. 10. 2008 z zadevo Obvestilo o objavi na Portalu javnih naročil;
D.    Elektronsko sporočilo: TED 22. 10. 2008;
E.    Elektronsko sporočilo z dne 27. 10. 2008;
F.    Dopis ZRMK - Vprašanja v zvezi z javnim naročilom;
G.    Elektronsko sporočilo člana uprave Gl ZRMK d.o.o. z dne 29. 10. 2008;
H.    Prošnjo DDC d.o.o. z dne 18. 11. 2008 za pojasnila oz. odgovore v zvezi z objavo javnega naročila;
I.    Pojasnila razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila ter
J.    Ponudba ponudnika DDC svetovanje inženiring, d.o.o. št. 243/08.
iz 3. sklopa:   
a)    dokumenti iz ponudbe ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012, dane v okviru javnega naročila »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS« (oranžen fascikel):
-    Izjava o poslovni skrivnosti Signaco d.o.o. z dne 23. 1. 2012;
-    dve Izjavi o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila (št. 12 in 13);
-    Podatki o kadrovskih zmogljivostih ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. (št. 14 in 15);
-    Popis opreme - sklop 1, Popis opreme - sklop 2 in Popis opreme - sklop 3 (št. 25, 26 in 27);
-    Tehnologija izdelave prometnih znakov; Electrum d.o.o. (št. 35);
-    Tehnologija izdelave predkrižiščnih tabel in kažipotov, ki se projektirajo; Electrum d.o.o. (št. 36);
-    Poročila ZAG št. P1275/03-440-1, št. P0457/09-440-1, št. P0457/09-440-2,  št. P1276/03-440-1, št. P1078/09-630-1, št. P0359/10-630-1, št. P0553/10-630-1, št. P1346/05-630-2 in št. P 0525/02-630-1 (št. 37, 38, 39, 40, 44, 45, 46, 47 in 48);
b)    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011/7 z dne 25. 1. 2012, s prilogo - zapisnik o tehničnih dopolnitvah ponudbe (št. 52 in 52a);
c)    Vabilo na pogajanje št. 43001-232/2011/12 (1701) z dne 03. 2. 2012 podjetju Signaco d.o.o. (št. 53);
d)    Vabilo na pogajanje št. 43001-232/2011/13 (1701) z dne 03. 2. 2012 podjetju Electrum d.o.o. (št. 54);
e)    celotna Ponudba ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012, dana v postopku pogajanj (modra PVC mapa – dokumenti od št. 55 - 65);
f)    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011 z dne 7. 2. 2012 (št. 66);
g)    Poročilo o pregledu in oceni ponudb št. 43001-232/2011/19 z dne 9. 2. 2012 (št. 67);
h)    Poziv ponudniku Signaco d.o.o. za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe št. 43001-232/2011/15 z dne 13. 3. 2012 (št. 68);
i)    Rekapitulacija ponudbe z izpogajanimi cenami (št. 69) ter
j)    Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-232/2011/16 z dne 14. 3. 2012 (št. 70).

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker se je organ glede navedenih dokumentov skliceval na izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, jih je Pooblaščenec tudi najprej presojal z vidika zatrjevane izjeme.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1.    da je postopek še v teku,
2.    da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.

Glede izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je potrebno pripomniti, da organ ni upošteval določbe 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, oziroma to iz spisovne dokumentacije ni razvidno.

Iz dokumentov prvostopne zadeve (dopisa organa št. 71001-4/2012/1 z dne 12. 3. 2012 in 71001-4/2012/2 z dne 8. 8. 2012), navedb organa v izpodbijani odločbi in ugotovitev Pooblaščenca na ogledu in camera, je razvidno, da je organ zoper podjetje Kanja Brege d.o.o. – v likvidaciji podal kazensko ovadbo na Policijsko upravo Ljubljana in Nacionalni preiskovalni urad v zvezi s pogodbo št. 2415-10-000315 »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa na DC v zahodnem delu Prekmurja«, ki se nanaša na prosilca in torej ni v zvezi z zahtevanimi dokumenti. Organ je torej zatrjevano izjemo oprl le na podano kazensko ovadbo, ne da bi, v skladu s 15.a členom Uredbe, pridobil mnenje organa, ki odloča v postopku glede podane kazenske ovadbe. Tako organ ni niti preveril prvega pogoja zatrjevane izjeme, torej ali je postopek sploh uveden in ali še teče.

Določbo 15.a člena Uredbe je v postopku na drugi stopnji zato upošteval Pooblaščenec in v skladu z navodilom sodišča z dopisom z dne 14. 1. 2014 Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ponovno zaprosil za mnenje.

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 24. 1. 2014 odgovorilo, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti vodijo dva postopka, ki ju obravnavata okrožna državna tožilca, ... in .... Državna tožilka ... je odgovorila, da vztraja pri že podanem mnenju in navedla, da se v zadevi Ktr 1048/12, nahajajo dokumenti, ki so navedeni v zaprosilu Pooblaščenca z dne 5. 12. 2012 in so povezani s postopkom, ki teče na podlagi anonimne kazenske ovadbe, zaradi suma storitve kaznivih dejanj v postopkih javnih razpisov »Izdelava in dobava prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah za leto 2005, 2006, 2007 – 2008, do leta 2010«. Postopek ne teče zoper .... Z razkritjem teh dokumentov prosilcu, ne bi nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka.

Državni tožilec ... je odgovoril, da je v predmetni kazenski zadevi tožilstvo, na podlagi kazenske ovadbe Policijske uprave Ljubljana, Sektorja kriminalistične policije, z dne 7. 1. 2013 zoper ... in ..., vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. v zvezi s 1. odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, zato se lahko osumljenca seznanita s celotno listinsko dokumentacijo. Na podlagi navedenega tožilec ocenjuje, da ne obstojijo razlogi za to, da se zainteresirane stranke oz. upravičenci ne bi seznanili z želenimi dokumenti, ki imajo naravo informacije javnega značaja. 

Iz mnenj obeh tožilcev jasno izhaja, da z razkritjem dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca in pritožbenega postopka, ne bi nastale škodne posledice za izvedbo postopkov, ki tečeta pred okrožnim državnim tožilstvom.

Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podan, ni pa izpolnjen drugi pogoj, tj. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi tega postopka. Namreč mnenji okrožnih državnih tožilcev Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani sta jasni in se nanašata na zahtevane dokumente, za katere sta tožilca pisno podala mnenje, da z razkritjem teh dokumentov ne bi nastale škodne posledice za izvedbo postopka.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede zahtevanih dokumentov ni podana, kar pomeni, da so bili na prvi stopnji zmotno presojeni dokazi in da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, saj je organ dokumente zavrnil iz napačnega razloga. Pritožba prosilca je torej v tem delu utemeljena, zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje v tem delu odpravil in sam rešil zadevo.

Organ se je na ogledu in camera skliceval tudi na izjemo poslovne skrivnosti, hkrati pa je Pooblaščenec po uradni dolžnosti preverjal, ali gre morebiti še za kakšno drugo izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in stranski udeleženci
Pooblaščenec je ugotovil, da iz odločbe organa in iz posredovane dokumentacije ne izhaja, da bi organ v postopek odločanja na prvi stopnji pozval subjekte, na katerih pravice bi lahko vplivala izdaja prvostopenjske odločbe. V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Glede na drugi odstavek 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona. V konkretnem postopku organ v postopek ni vpoklical subjektov, na katere se nanašajo dokumenti, ki jih zahteva prosilec, in je s tem storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Omenjeno napako je Pooblaščenec odpravil in na podlagi 44. člena ZUP pozval podjetja Electrum d.o.o., Prešernova 10, 9252 Radenci, 3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani, Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, DRI upravljanje investicij, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana, Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, Meblo a+a Nova Gorica d.o.o., Industrijska cesta 1, 5000 Nova Gorica in Signaco d.o.o., Topole 51a, 1234 Mengeš, da prijavijo morebitno stransko udeležbo v postopku ter se opredelijo, ali zahtevane informacije zanje predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Vsa pozvana podjetja so priglasila stransko udeležbo in navedla sledeče:
-    Electrum d.o.o.: da vsa dokumentacija njihovega podjetja, priložena ponudbi v okviru javnega naročila »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS« ni prosto dostopna informacija javnega značaja, saj je poslovna skrivnost podjetja in bi razkritje povzročilo podjetju veliko materialno in moralno škodo.
-    3M (East) AG, Podružnica v Ljubljani: da je vsa njihova dokumentacija, priložena v skupni ponudbi v okviru javnega naročila »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS« prosto dostopna informacija javnega značaja, razen Pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri izvedbi naročila z oznako C-006/12 G 2415-12-000044/0. V pogodbi so namreč opredeljeni medsebojni odnosi med ponudniki in so kot takšni poslovna skrivnost. Z razkritjem nepooblaščeni osebi bi bil ogrožen poslovni odnos, povzročila bi se moralna in materialna škoda.
-    DRI upravljanje investicij d.o.o.: da ponudba št. 243/08, dana v okviru javnega naročila »Izvajanje konzultantskih in inženirskih storitev pri upravljanju, vzdrževanju in varstvu državnih cest od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2011« v delu, ki se nanaša na kadre (ime, priimek, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju IZS)), predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz omenjenega razloga subjekt ne dovoli razkritja imen, priimkov in identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev pri IZS. Omenjeni podatki so namreč osebni podatki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). V konkretnem primeru gre torej za osebne podatke, s katerimi se fizične osebe lahko neposredno (ime in priimek) oz. posredno (identifikacijska številka pooblaščenega inženirja pri IZS) identificirajo. Posredna identifikacija fizične osebe preko identifikacijske številke pooblaščenega inženirja pri IZS je omogočena brez velikih stroškov, napora ali porabe časa, saj je omogočen vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS preko spletne strani IZS, pri čemer iskalniki omogočajo iskanje pooblaščenih inženirjev preko vnosa podatka o priimku ali identifikacijski številki inženirja. Poznavanje identifikacijske številke inženirja torej iskalca v zelo kratkem času, brez nesorazmernega truda in stroškov privede do razkritja imena in priimka inženirja. Do podatkov, ki se nanašajo na kadre (ime, priimek, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja pri IZS), stranski udeleženec na podlagi navedenih argumentov ne dovoli dostopa. Stranski udeleženec kot delodajalec osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravi in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Hkrati pa je družba kot delodajalec dolžna varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost, ki je z vidika varstva osebnih podatkov zaščiten tudi z Ustavo RS, saj je varstvo osebnih podatkov človekova temeljna pravica in svoboščina.
-    Gorenjska gradbena družba d.d., kot pravna naslednica Cestnega podjetja Kranj d.d.: da je Tehnološko – ekonomski elaborat številka TEE 5/10 za objekt »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica«, z novembra 2010, opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Vsebina Tehnološko – ekonomskega elaborata je tehnične narave in je plod njihovega znanja in avtorskega dela. Vsako razkritje lahko povzroči poslovno škodo.
-    Meblo a+a Nova Gorica d.o.o.: da s strani prosilca zahtevane listine v tem postopku po 2. točki prvega odstavku 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Navedene listine oz. podatki, ki jih le-te vsebujejo, skladno z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Prosilec je konkurenčno podjetje stranskega udeleženca. Namen določb o varovanju poslovne skrivnosti pa je ravno varstvo konkurenčne prednosti podjetja pred konkurenčnimi podjetji. Skladno z določbo drugega odstavka 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Stranski udeleženec zato izrecno poudarja, da je vsa, v pozivu Pooblaščenca z dne 11. 12. 2012 navedena tehnična in druga dokumentacija, poslovna skrivnost podjetja. Z razkritjem le-te bi prosilec lahko prišel do ustrezne tehnične dokumentacije, katere do sedaj ni imel in bi jo lahko uporabil pri svojem poslovanju ter z znanjem, skicami, obračuni, izračuni in drugimi sestavnimi elementi dokumentacije lahko konkuriral stranskemu udeležencu oz. pravnim naslednikom njegovega podjetja. Tehnična dokumentacija namreč natančno razkriva vse sestavne dele, izračune ipd. in jih v primeru posedovanja kdorkoli lahko enostavno, brez svojega lastnega prispevka oz. truda, uporabi. S tem prihrani ogromne stroške razvoja, izračunov ipd. in lahko sam oz. to omogoči tretji osebi, da brez pomembnejšega razvoja in lastnega znanja na trgu ponudi produkt, za katerega je stranski udeleženec porabil veliko časa in znatna sredstva pri razvoju. Navedeno po prepričanju stranskega udeleženca, z zlorabo instituta dostopa do informacij javnega značaja v tem postopku, ne more biti dopustno. V navedenem primeru bi zato seznanitev prosilca z zahtevanimi listinami oz. podatki konkurenčnega podjetja pomenila škodo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca oz. pravnim naslednikom njegovega podjetja. Stranski udeleženec tudi opozarja, da ima z družbo Meblo Holding, d.o.o. sklenjeno franšizno pogodbo, na podlagi katere je navedena družba upravičena do vseh rezultatov dela (t.j. načrtov, patentov, know how itd.) družbe Meblo a+a Nova Gorica d.o.o. Poseg v navedene listine zato pomeni tudi poseg v navedeno pravno razmerje stranskega udeleženca in nastanek škode tudi na tej podlagi.
-    Signaco d.o.o.: Navedel je, da je vsa tehnična in druga dokumentacija, katero so priložili ponudbi, poslovna skrivnost podjetja. Z razkritjem te bo prosilec prišel do ustrezne tehnične dokumentacije, ki je do sedaj ni imel in jo bo lahko uporabil pri svojem poslovanju ter s sestavnimi elementi podjetja Signaco d.o.o. konkuriral tudi njim. Nadalje navaja, da so takšne primere v praksi že videli (konkretno v zadnjem času se je na trgu pojavilo novo podjetje za proizvodnjo signalizacije, ki proizvaja identičen produkt drugega istovrstnega podjetja, ki je šlo v stečaj), kar pomeni, da so lahko brez razvoja in lastnega znanja na trgu ponudili produkt, za katerega je prej omenjeno podjetje v stečaju porabilo znatna sredstva pri razvoju. Treba je vedeti, da tehnična dokumentacija do potankosti razkriva vse sestavne dele, izračune, itd. in jih v primeru posedovanja kdorkoli lahko enostavno uporabi. S tem prihrani ogromne stroške razvoja, izračunov, itd. Stranski udeleženec navaja še druga dejstva, ki pa za ta postopek niso relevantna.

V ponovljenem postopku je Pooblaščenec vsem zainteresiranim subjektom ponovno omogočil, da se pisno izjavijo o zahtevi, pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih za zavarovanje svojih pravic. V postavljenem roku, 15 dni od vročitve poziva in vse do izdaje te odločbe, se nihče od zainteresiranih subjektov ni izjavil.

Sodišče je Pooblaščencu naložilo, da mora za ugotavljanje izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZUP opraviti ustno obravnavo. Prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence.

Pooblaščenec primarno ugotavlja, da se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja uporabljajo določbe ZDIJZ, za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena, pa se subsidiarno uporablja ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Navedeno pomeni, da so posamezna vprašanja upravnega postopka po ZDIJZ urejena drugače kot v ZUP. Povedano drugače, pravila splošnega upravnega postopka dopolnjujejo postopkovna pravila upravnega postopka dostopa do informacij javnega značaja, ki so določena v ZDIJZ in ZInfP.

Glavni namen ugotovitvenega postopka je uresničitev načela materialne resnice (8. člen ZUP) in načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Navedeno pomeni, da je uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna spoštovati obe načeli, ki ju je mogoče uresničiti na ustni obravnavi, pa tudi izven ustne obravnave pri kakšnem drugem dejanju upravnega postopka. Že spričo tega ni potrebno, da bo morala biti v vsaki upravni zadevi razpisana ustna obravnava (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 326). Tudi po mnenju Ustavnega sodišča glede načela neposrednosti in ustnosti (op. ustne obravnave) so specialne postopkovne določbe o pisnosti (pisne izjave in vloga) dopustne, če to terja posebno upravno področje zaradi nujnosti postopka ali drugega razumnega razloga (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, komentar k 141. členu ZUP).

Pooblaščenec ob tem poudarja, da je pritožbeni postopek po ZDIJZ poseben v tem smislu, da so predmet presoje v postopku vedno informacije, ki so vse do pravnomočne odločitve Pooblaščenca varovane. Ker je predmet postopka (zahtevana informacija) vse do pravnomočnosti odločitve Pooblaščenca varovan, je zakonodajalec sprejel posebno obliko procesnega dejanja, ogled in camera, določenega v 11. členu ZInfP. Ta določba uspešno reši primere, ko Pooblaščenec presodi, da mora opraviti kakšno procesno dejanje (npr. postavitev izvedenca, zaslišanje priče, ogled), vendar brez prisotnosti katere od strank ali oseb, ki imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka predvsem zato, ker še ni znana narava dokumenta in bi se s prisotnostjo posredno razkrila vsebina in lastnost zahtevanega dokumenta. Ker se s prisotnostjo vseh navedenih ne bi moglo popolnoma in pravilno ugotoviti resnično dejansko stanje (ker prosilec v vse zahtevane dokumente, potencialni stranski udeleženci pa v dokumente drugih stranskih udeležencev, ne smejo vpogledati, niti zahtevane informacije ne morejo biti predmet obravnave in izmenjave mnenj, izjav, stališč udeležencev na ustni obravnavi), se s tem institutom zagotovi neposredna pravna podlaga za izvedbo procesnega dejanja brez prisotnosti strank oz. javnosti.

Da je postopek po ZDIJZ specifičen, kaže tudi določba 12. člena ZInfP, ki omejuje pravico stranke – prosilca do vpogleda v spis (82. člen ZUP). Na podlagi 82. člena ZUP imajo stranke in tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Po določbi 12. člena ZInfP pa je pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja po določbi 82. člena ZUP omejena, in sicer na način, da do pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca pravica do vpogleda v spis ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Ker je smisel pritožbenega postopka po ZDIJZ prav presoja, ali je dokument sploh lahko dostopen javnosti, bi z vpogledom v pritožbeni spis odločanje o tem vprašanju izgubilo svoj namen.

Glede na navedeno specifičnost postopka dostopa do informacij javnega značaja, je po mnenu Pooblaščenca v skladu z zakonom, da se načelu kontradiktornosti ne zadosti z ustno obravnavo, temveč s pisnimi izjavami in vlogami.

Tudi iz sodne prakse izhaja, da v primerih, ko so v postopek vključene stranke z nasprotujočimi interesi, odsotnost ustne obravnave sama po sebi ne šteje za bistveno kršitev določb postopka, pač pa bi bila ta podana, če strankam ne bi bila dana možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. V sodbi št. I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003 je Vrhovno sodišče RS zapisalo:« Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podana bistvena kršitev pravil postopka, zaradi katere bi moralo prvostopno sodišče odpraviti odločbo tožene stranke, s tem, ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni opravila javne obravnave. Res je, da 154. člen ZUP določa, da mora organ v primeru, da so v postopku vključene stranke z nasprotujočimi interesi, opraviti glavno obravnavo. Vendar v 2. odstavku 237. člena ZUP, v katerem so navedene bistvene kršitve pravil postopka, ni navedeno, da bi se za bistveno kršitev pravil postopka štelo, če organ ne opravi javne obravnave. Pač pa se po 3. točki te določbe šteje za bistveno kršitev, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ta določba pa v obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bila kršena, saj je iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke ter upravnih spisov razvidno, da je bila tožeča stranka seznanjena z obravnavanim postopkom in ji je bila pisno predložena tudi dokumentacija v zvezi z obravnavano gradnjo. Torej je imela možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. S tem, ko ni bila opravljena javna obravnava v upravnem postopku, tudi ni podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke 3. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS.«

Glavni namen ustne obravnave v upravnem postopku je zadostiti načelu kontradiktornosti. Glede na posebnost postopka dostopa do informacij javnega značaja in subsidiarno uporabo ZUP je Pooblaščenec v konkretnem primeru vsem strankam z nasprotnimi interesi dal možnost, da se izrečejo na pisni način. Pooblaščenec jih je že v pritožbenem postopku pred izdajo odločbe št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013 in nato v ponovljenem postopku po sodbi sodišča z dopisom pozval, da se pisno izrečejo o zahtevi, pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih, pri čemer jih je seznanil z zahtevo prosilca, odločbo organa št. 37152-37/2012/58 z dne 4. 9. 2012, pritožbo prosilca in odločbo Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da se na njegov poziv v ponovljenem postopku, da se lahko pisno izrečejo o dejstvih in okolišičnah, ni odzavl nobeden od zainteresiranih subjektov.

Pooblaščenec tudi ugotavlja, da je bilo organu omogočeno izjaviti se o dejstvih na ogledu in camera in v dopisu z dne 23. 11. 2012, prosilec pa že po specialni ureditvi iz ZDIJZ in ZInfP ni upravičen do seznanitve z zaprošenimi informacijami, zato se o njih niti ne more (in ne sme!) vnaprej izjasniti.

Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da so se vsi stranski udeleženci v postopku izdaje odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013 sklicevali na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na obširnost in hkrati raznolikost (gre za več javnih naročil) zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dokumente presojal z vidika izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po sklopih, kot so dokumenti razdeljeni in uporabil oštevilčenje dokumentov, kot jih je uporabil organ.

1. sklop dokumentov obsega tri rdeče PVC mape, označene z rimskimi številkami, ki vsebujejo sledeče dokumente:
I.    rdeča PVC mapa: Tehnološko – ekonomski elaborat številka TEE 5/10, november 2010, podjetij Cestnega podjetja Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. in Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o., za objekt »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica«,
II.    rdeča PVC mapa:
- Zapisnik operativnega sestanka št. 34-17/2011/14-BK z dne 19. 8. 2011
- Dopis podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o. z zadevo »Statični preračun polportala z dne 31. 8. 2011 in
- Statistični preračun polportala na odseku 1089 ceste Bled – Soteske podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o.;
III.    rdeča PVC mapa: Delavniški načrt – obnova signalizacije - podjetja Meblo a+a, Nova Gorica d.o.o..

Pooblaščenec ugotavlja, da se dokumenti iz I. sklopa nanašajo na javno naročilo »Zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa v občinah Jesenice, Bled, Bohinj, Radovljica in Žirovnica« št. 3871/2009, datum objave 18. 5. 2009. V obravnavanem primeru prosilec torej zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 - UPB5, v nadaljevanju ZJN-2). Temeljna načela (5. - 10. člena) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila.

Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z naročnikom v javnem sektorju specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, kako so bila porabljena javna sredstva. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno naj bi izbrani ponudnik opravil v okviru porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje s subjektom javnega sektorja, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Poleg tega se morajo vsi ponudniki, ki preko postopka javnega naročila želijo vstopiti v pogodbeno razmerje z javnim sektorjem, zavedati možnosti, da pride do zahteve za vpogled v ponudbeno in vso nadaljnjo dokumentacijo, tako na podlagi ZJN-2, kakor tudi po določbah ZDIJZ. Ne gre za nekaj nepredvidljivega, na kar ponudniki ne bi mogli računati. Ravno nasprotno – osnovno vodilo postopka javnega naročanja je javnost postopka. Javnost mora namreč imeti, preko dostopa do informacij javnega značaja, možnost preveriti, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, med njimi tudi napake v postopkih oddaje javnih naročil.

Tehnološko – ekonomski elaborat (v nadaljevanju TEE), katerega sestavni del so statistični preračuni in delavniški načrti, izvajalec izdela šele, ko začne opravljati dela, ki jih je prevzel po pogodbi. V skladu z določili razpisa oz. pravili posla je izvajalec dolžan, pred pričetkom izvajanja del, strokovni službi naročnika dostaviti v pregled in potrditev TEE, iz katerega je razvidno, kako bi naročilo izvedel. Pri gradnji objekta je potrebno izdelati TEE, v katerem se zajamejo tehnološki pogoji posameznih vrst del, prostorsko razporejanje mas, časovni potek gradnje in potrebne kapacitete. TEE obsega tudi terminski plan, ki je bistven za časovno izvedbo objekta. Pooblaščenec ugotavlja, in tako navaja tudi organ v dopisu št. 090-38/2012-19 z dne 7. 3. 2013, da izdelava TEE v razpisni dokumentaciji izrecno ni izpostavljena, saj je priprava te dokumentacije sestavni del posla, vendar pa mora izbrani ponudnik v celoti izpolnjevati pogoje javnega naročila. Kot pogoj pa je v 3.1.3.2. točki Navodil za pripravo ponudbe določeno, da mora ponudnik pri izvedbi del v celoti upoštevati določila »Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo«, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Pooblaščenec ugotavlja, da izdelava TEE sicer res ni pogoj ali merilo za natečaj na javnem razpisu, ker ga izdela le izbrani ponudnik, vendar mora izbrani ponudnik izdelati TEE še pred začetkom del, pri čemer je zavezan v celoti izpolnjevati pogoje javnega naročila. In pogoj je dolžnost v celoti upoštevati določila Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo. Pooblaščenec je vpogledal v Tehnične pogoje za prometno signalizacijo in ugotovil, da gre za opise, tehnične značilnosti in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prometni znaki, pritrdilni elementi ter nosilni drogovi in ogrodja ter konstrukcije za prometne znake (v nadaljevanju vertikalna prometna signalizacija) na HC, G in R cestah na območju Republike Slovenije. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je izbrani ponudnik pri ponujeni vertikalni prometni signalizaciji vezan še na zahteve, predpisane s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/2000, s spremembami in dopolnitvami) in na zahteve za izdelavo in preiskavo prometnih znakov na cestah, ki jih določa SIST EN 12899-1:2008. Tehnični pogoji za prometno signalizacijo natančno in izrecno predpisujejo, kateri material se smejo uporabiti za izdelavo vertikalne prometne signalizacije, kakšne so tehnične zahteve (npr. glede nanosa barve, nanosa svetlobnoodsevne folije, itd.), kakšna mora biti nosilnost in stabilnost vertikalne prometne signalizacije glede na obremenitev z vetrom, kakšni morajo biti drogovi in sredstva za pritrditev znakov (iz kakšnega materiala, kakšne debeline, itd), kakšna mora biti pisava na prometnih znakih, kakšna mora biti oblika in velikost prometnih znakov ter predpisana antikorozijska zaščita. Poleg zahtev iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo mora ponudnik navesti proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije ter, še pred pričetkom del, predložiti ateste s strani akreditiranega evropskega inštituta za svetlobnoodsebne folije, kvaliteto materialov, ki jih bo uporabljal za izdelavo ter predložiti dokazila o ustreznosti antikorozijske zaščite. Pred pričetkom izdelave posameznih prometnih znakov izdela izbrani ponudnik delavniške načrte, ki jih pošlje v potrditev naročniku in šele nato, na podlagi potrjenega delavniškega načrta, izbrani ponudnik izdela prometni znak.

Pooblaščenec je pregledal zahtevane dokumente iz 1. sklopa in jih presojal z vidika zatrjevane izjeme poslovne skrivnost po objektivnem kriteriju s strani stranskih udeležencev Meblo a+a Nova Gorica d.o.o. in Gorenjska gradbena družba d.d. ter organa. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev, z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. 

Kot zgoraj navedeno mora izbrani ponudnik v celoti izpolnjevati zahteve iz javnega naročila ter pri izvedbi del v celoti zadostiti zahtevam iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in standarda SIST EN 12899-1:2008. Ali izbrani ponudnik izpolnjuje omenjene predpisane zahteve, izhaja iz TEE s statističnimi preračuni in delavniškimi načrti. Torej dokumenti iz 1. sklopa ne predstavljajo nič drugega kot predpisane pogoje javnega naročila za izvedbo del. Kljub temu je Pooblaščenec dokumente podrobneje presojal in ugotavljal, ali bi z razkritjem teh dokumentov stranskim udeležencem nastala občutna škoda in ugotovil, da dokumenti vsebujejo sledeče podatke:
-    splošne opise izvedbe del in montaže;
-    splošne opise tehnologije izdelave prometnih znakov in prometnih obvestilnih tabel, iz katerih ni razvidna natančna izdelava prometnih znakov in prometnih obvestilnih tabel. Pooblaščenec ugotavlja, da na podlagi takšnega splošnega opisa še ni mogoče izdelati prometnega znaka;  
-    kakšni materiali bodo uporabljeni, ne pa kako se ti materiali proizvedejo;
-    kakšne so lastnosti materialov; Pooblaščenec meni, da z razkritjem lastnosti oz. karakteristik materialov stranskim udeležencem ne more nastati občutna škoda, ki se zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Da imajo njihovi materiali takšne karakteristike, ki ustrezajo predpisanim pogojem, je samo prednost podjetja na trgu. Prav tako razkritje certifikatov in poročil Zavoda za gradbeništvo Slovenije predstavlja le prednost stranskih udeležencev na trgu;
-    razne izračune in preračune prometnih znakov glede na razne obremenitve (npr. veter, sneg, pluženje,…); Pooblaščenec ugotavlja, da so mejni izračuni predpisani in jih mora izbrani ponudnik izpolnjevati, če pa so izračuni stranskega udeleženca ugodnejši glede na predpisane, pa je to seveda samo prednost stranskega udeleženca na trgu;
-    skice postavitve prometnih znakov, iz katerih je razvidno, kako se posamezni prometni znak postavi v naselju, izven naselja, ob bankini, ob robniku, na pločniku, nad voziščem, pri varnostni organi. Iz skic so razvidne dimenzije postavitve prometnih znakov, za kar Pooblaščenec meni, da ne gre za inovativnost podjetja, saj morajo biti prometni znaki vendarle postavljeni enotno. Prav tako je iz skic razvidno, kako so znaki pritrjeni, kar pa je seveda tudi predpisano, saj mora biti zagotovljena nosilnost in stabilnost v skladu z veljavnimi standardi, pri čemer je treba upoštevati velikost prometnega znaka ter lokacijo postavitve (npr. za območje Postojne, Vipave in Kozine je potrebno upoštevati veter);
-    delavniški načrti, iz kateri je razvidna dimenzija znaka, barva in višina črk. Gre torej za parametre, ki so predpisani.
Pooblaščenec ugotavlja, da podatki iz 1. sklopa ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskih udeležencev po objektivnem kriteriju, saj z njihovim razkritjem stranskim udeležencem ne bi nastala občutna škoda. Namreč zahtevani dokumenti vsebujejo le informacije, ki so predpisane za vertikalno prometno signalizacijo in izvajalec lahko vertikalno prometno signalizacijo postavi le v okviru predpisanih pogojev. Navedeno pomeni, da je izbrani ponudnik strogo vezan na določene pogoje vertikalne prometne signalizacije in dejansko iz dokumentov 1. sklopa ne izhaja nekaj novega, nekaj inovativnega. Že iz predmeta javnega naročila izhaja, da ponudniki nimajo prostih rok, saj morajo biti prometni znaki in druga prometna signalizacija enotna za celotno državo, prav tako je lokacija prometne signalizacije, količina in vrsta prometne signalizacije, določena s strani organa. Kot že omenjeno, iz zahtevanih dokumentov niso razvidni natančni postopki izvedbe del in montaže, natančna tehnologija izdelave prometnih znakov in prometnih obvestilnih tabel ter drugi postopki, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranskih udeležencev. Ne gre torej za informacije, ki razkrivajo know-how stranskega udeleženca, ki bi razrivale finančni položaj podjetja ali kadrovsko zmogljivost podjetja. Prav tako ne razkrivajo načina organizacije dela podjetja, inovativnosti in vlaganja v razvojne študije. Pooblaščenec meni, da nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, kaj in kako bi konkretno podjetje za določen skupni znesek iz ponudbe izvedlo, katero storitev in za kakšno ceno. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da je večji del informacije iz 1. sklopa prosto dostopen na spletnih straneh stranskih udeležencev, kar je še dodaten argument, da ne gre za poslovno skrivnost.

Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih dokumentov, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti iz 1. sklopa ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti.

Avtorsko delo
V odgovoru za priglasitev stranske udeležbe in pisne izjave o poslovni skrivnosti št. 44/PG-41/355 z dne 20. 12. 2012, Gorenjska gradbena družba d.d. navaja, da je zahtevana informacija, ki se nanaša na njih, tudi plod avtorskega dela. Pooblaščenec je tako presojal, ali dokumenti iz prvega sklopa Tehnološko – ekonomski elaborat številka TEE 5/10, Statistični preračun in Delavniški načrt predstavljajo avtorsko delo.

Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Avtorskopravno varstvo torej ni ena izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, temveč je možno le omejiti način dostopa. Ker se je prosilec želel seznaniti z zahtevano informacijo pod točko 12 svoje zahteve v obliki vpogleda, presoja zahtevanih dokumentov z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami) ni potrebna.

2. sklop dokumentov: Gre za dokumente v zvezi z javnim naročilom št. A-192/08-S, »Izvajanje konzultantskih in inženirski storitev pri upravljanju, vzdrževanju in varstvu državnih cest od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2011«, in sicer:
A.    Razpisna dokumentacija. Pri pregledu dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokumente organa za javno naročilo, kot so navodilo za pripravo ponudbe, vzorec pogodbe in specifikacija naročila. Dokumenti torej ne vsebujejo nobenih podatkov, ki bi predstavljali katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z omenjenimi dokumenti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.  
B.     Obvestilo o naročilu - Standardni obrazec ED 2 – SL. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za s strani organa izpolnjen standardni obrazec za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Obvestilo namreč ne vsebuje nobenega podatka, ki predstavlja izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z omenjenim dokumentom, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
C.    Obvestilo o objavi na Portalu javnih naročil z dne 17. 10. 2008. Po pregledu dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da gre za elektronsko sporočilo Uradnega lista RS, s katerim organ obvešča o objavi naročila. Dokument ne predstavlja nobene od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
D.    Elektronsko sporočilo: TED 22. 10. 2008. Glej obrazložitev k prejšnji točki.
E.    Elektronsko sporočilo z dne 27. 10. 2008. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za elektronsko sporočilo, v katerem potencialni kupec postavlja vprašanja v zvezi z javnim naročilom, zato dokument ne predstavlja nobene od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z omenjenim dokumentom, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
F.    Dopis ZRMK - Vprašanja v zvezi z javnim naročilom. Glej obrazložitev k prejšnji točki.
G.    Elektronsko sporočilo člana uprave Gl ZRMK d.o.o. z dne 29. 10. 2008. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za elektronsko sporočilo, v katerem potencialni kupec postavlja vprašanja v zvezi z javnim naročilom. Dokument vsebuje elektronski naslov pošiljatelja, ki predstavlja edino izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer gre za varovan osebni podatek, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentom na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
H.    Prošnja DDC, d.o.o. z dne 18. 11. 2008 za pojasnila oz. odgovore v zvezi z objavo javnega naročila. Glej obrazložitev k točki E.
I.    Pojasnila razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za odgovore organa na postavljena vprašanja v zvezi z javnim naročilom, kar predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z omenjenim dokumentom, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
J.    Ponudba ponudnika DDC svetovanje inženiring, d.o.o. št. 243/08. Gre za ponudbo izbranega ponudnika, dano v okviru javnega naročila »Izvajanje konzultantskih in inženirskih storitev pri upravljanju, vzdrževanju in varstvu državnih cest od 01. 01. 2009 do 31. 12. 2011« z Letnimi poročili 2009, 2010 in 2011. Pooblaščenec je vpogledal v ponudbo in ugotovil, da ponudba ne izpolnjuje pogojev za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), zato je poslovno skrivnost presojal še z vidika objektivnega kriterija, pri čemer je tudi ugotavljal, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona, in ki po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku 39. člena ZGD-1 ta napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Ker v obravnavanem primeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-2, je potrebno primarno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-2.

V poglavju 3. Navodil za pripravo ponudbe so določeni pogoji in merila za izbor ponudb. Kot najugodnejša ponudba je izbrana tista, ki doseže najvišje število točk po formuli, v kateri se upoštevajo cena in reference ponudnika. Torej, kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe, veljajo cena ponudbe in reference, določene v točka 3.1.4. (kadrovska zmogljivost) in 3.1.5 (reference). Obvezni pogoji so razdelani na pogoje, ki izkazujejo osnovno sposobnost ponudnika, ekonomsko in finančno sposobnost, tehnične zmogljivosti, kadrovske zmogljivosti, reference ter solidnost.
Ob primerjavi podatkov, ki jih zahteva prosilec, s podatki, ki predstavljajo pogoje in merilo, Pooblaščenec ugotavlja, da je mogoče določene zahtevane podatke neposredno aplicirati med pogoje in merila oziroma ti dokumenti vsebujejo elemente iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Pooblaščenec je zato glede določenih dokumentov, ki so predmet pritožbe, ugotovil, da ne morejo biti poslovna skrivnost. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, Pooblaščenec ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje, če obstaja dodatna dokumentacija, ki jo je naročnik celo posebej zahteval. Pooblaščenec dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev Pooblaščenca, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev. 

Pri pregledu ponudbe Pooblaščenec ugotavlja, da ponudba vsebuje določene podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika, saj ne gre za podatke, ki izkazujejo izpolnitev pogojev in merila in s tem ne vsebujejo elementov iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2 ter jih tudi ni mogoče povezati s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, za katere ni pravne podlage za njihovo razkritje in torej predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ predstavljajo naslednji podatki ponudbe, ki jih je organ dolžan upoštevaje 7. člen ZDIJZ prekriti in prosilcu omogočiti seznanitev na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe:
-    navedba ustanove, pri kateri je ponudnik zavarovan in številka zavarovalne police v 4. točki Izjave o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev – ti podatki namreč niso opredeljeni kot pogoj, niti kot merilo, zato ni zadržkov, da ne bi šlo za poslovno skrivnost stranskega udeleženca;
-    imena in priimki ter številke in datumi izkazov na obrazcih Podatki o kadrovski zmogljivosti 1 in Podatki o kadrovski zmogljivosti 2 – namreč poimenska navedba kadrov ni opredeljena kot obvezni pogoj, prav tako ne merilo in torej ni zadržkov, da jih stranski udeleženec ne bi smel označiti kot poslovno skrivnost oz. veljajo celo za varovan osebni podatek (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
-    ime in priimek odgovornega predstavnika s strani izvajalca v drugem odstavku 18. člena pogodbe DRSC št. 2415-08-00. Gre za varovan osebni podatek (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

3. sklop dokumentov: Nanaša se na dokumente v zvezi z javnim naročilom št. C-006/12-G 2415-12-000044/0, »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS«, in sicer:
-    dokumenti iz ponudbe ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012, dani v okviru javnega naročila »Izdelava in dobava vertikalne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah na območju RS« (oranžen fascikel):
-    Izjava o poslovni skrivnosti Signaco d.o.o. z dne 23. 1. 2012 – določeni dokumenti, ki so hkrati predmet zahteve, so v ponudbi označeni z oznako »POSLOVNA SKRIVNSOT«, zato je potrebno za ugotovitev pravilnosti označitve dokumentov za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, prosilcu omogočiti seznanitev z izjavo o poslovni skrivnosti. Pooblaščenec je glede dokumentov, pri katerih je ugotovil, da ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni, podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in podatkov, ki vsebujejo elemente iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2, svojo odločitev oprl na navedeno izjavo, zato je že na podlagi dobrih poslovnih običajev navedena izjava prosto dostopna.
-    dve Izjavi o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila (št. 12 in 13); Pooblaščenec ugotavlja, da sta izjavi del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če želijo uspešno sodelovati pri javnem naročilu in ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika. Izjavi ne predstavljata nobene od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ;
-    Podatki o kadrovskih zmogljivostih ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. (št. 14 in 15); Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o kadrovskih zmogljivostih predstavljajo pogoj javnega naročila, kot izhaja iz 3.1.4. in 3.1.5. točke Navodila za pripravo ponudbe. Glede na dejstvo, da gre za izbranega ponudnika in je bilo kot merilo določena najnižja ponudbena cena ob izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev, ti zahtevani podatki ne morejo predstavljati izjeme poslovne skrivnosti. Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da ime in priimek strojnega tehnika na dokumentu Podatki o kadrovskih zmogljivostih ponudnika Electrum d.o.o. (št. 15) predstavljata varovane osebne podatke in torej izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ dolžan, ob uporabi 7. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanim dokumentom na način delnega dostopa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe;  
-    Popis opreme - sklop 1, Popis opreme - sklop 2 in Popis opreme - sklop 3 (št. 25, 26 in 27); Pooblaščenec ugotavlja, da ti dokumenti vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2, in sicer količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost. Gre torej za prosto dostopne informacije javnega značaja;
-    Tehnologija izdelave prometnih znakov; Electrum d.o.o. (št. 35); Pooblaščenec ugotavlja, da se ta dokument in vsi naslednji zahtevani dokumenti iz ponudbe nanašajo na točko 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun iz Navodil za pripravo ponudbe, kjer je naročnik (organ) določil: »V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnični pogoji, izpolnjena specifikacija naročila – predračun,…), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati.« Vendar je naročnik v točki 3.1.3.2 Navodil za pripravo ponudbe določil: »Pri izvedbi del mora ponudnik v celoti upoštevati določila ''Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo'', ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, skladna s predlogo.« Ponudniki so torej morali zadostiti pogojem glede prometne signalizacije, ki jih je določil naročnik v Tehničnih pogojih za prometno signalizacijo in so sestavni del ponudbe. Iz te zahteve razpisne dokumentacije je razvidno, da se izpolnjevanje tega pogoja veže na izvedbo del in da je za njegovo izkazovanje naročnik predvidel izjavo v samostojnem obrazcu razpisne dokumentacije: »Skladno z zahtevami točke 3.1.3.2 Tehnične zmogljivosti iz razpisne dokumentacije izjavljamo, da ponujena prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo.« Pooblaščenec je vpogledal v ponudbo in ugotovil, da je ponudnik predložil podpisano in žigosano izjavo, s čimer je sledil točki 4.1 Navodil za pripravo ponudbe. Pooblaščenec ugotavlja, da je ponudnik z izjavo zadostil pogoju razpisa za izkazovanje tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, naročnik pa predložitev dodatnih listin v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja ni določil. Takšno stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-271/2010-4 z dne 18. 11. 2010. Pa vendar, ker gre za izbranega ponudnika (izbran po dodatnih pogajanjih), ki mora nato pri izvedbi del v celoti izpolnjevati zahteve iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, je Pooblaščenec preverjal, ali dokumenti od št. 35 – 48 te ponudbe predstavljajo izpolnitev pogojev iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo. V izogib ponavljanju se Pooblaščenec v celoti sklicuje na obrazložitev pod 1. sklop dokumentov kar zadeva »Tehnične pogoje za prometno signalizacijo«. Gre namreč za enake Tehnične pogoje za prometno signalizacijo. Dokument, s strani organa označen s št. 35, je Pooblaščenec presojal z vidika poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, saj subjektivni kriterij ni izpolnjen. Po mnenju Pooblaščenca dokument ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj vsebuje osnovne oz. grobe podatke o materialih, poteku izdelave prometnih znakov in proizvajalcu. Gre za podatke, ki so predpisani v Tehničnih pogojih za prometno signalizacijo in so hkrati v večini prosto dostopni na spletni strani ponudnika. Pooblaščenec ugotavlja, da dokument št. 35 ne predstavlja izjeme poslovne skrivnosti, saj z razkritjem tega dokumenta stranskemu udeležencu ne bi nastala občutna škoda, kar tudi sam stranski udeleženec ni uspel izkazati. Organ je dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentom na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
-    Tehnologija izdelave predkrižiščnih tabel in kažipotov, ki se projektirajo; Electrum d.o.o. (št. 36); V celoti glej obrazložitev k dokumentu št. 35;
-    Poročila ZAG št. P1275/03-440-1, št. P0457/09-440-1, št. P0457/09-440-2,  št. P1276/03-440-1, št. P1078/09-630-1, št. P0359/10-630-1, št. P0553/10-630-1, št. P1346/05-630-2 in št. P 0525/02-630-1 (št. 37, 38, 39, 40, 44, 45, 46, 47 in 48); Pooblaščenec meni, da z razkritjem lastnosti oz. karakteristik materialov prometnih znakov in preverjanje ustreznosti le teh s standardi, stranskemu udeležencu ne more nastati občutna škoda, ki se zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Da imajo njihovi materiali takšne karakteristike, ki ustrezajo predpisanim pogojem in standardom, je samo prednost podjetja na trgu. S tem se lahko kupci oz. uporabniki prepričajo v kakovost ponujenih materialov in produktov. Dejstvo, da ima podjetje pozitivna poročila priznanega inštituta za preverjanje kakovosti produktov, ne more povzročiti podjetju škode, temveč le koristi. Poročila ZAG ne razkrivajo podatkov, ki bi lahko bili poslovna skrivnost podjetja (ne razkrivajo natančnega postopka in tehnologije izdelave prometnih znakov in materialov, ne razkrivajo know-how-a stranskega udeleženca, ali finančnega položaja podjetja ali kadrovske zmogljivosti podjetja, ali načina organizacije dela podjetja, inovativnosti in vlaganja v razvojne študije,…). Glede na navedeno je organ dolžan od upoštevanju 7. člena ZDIJZ (delni dostop, ker dokument vsebuje varovane osebne podatke) prosilcu omogočite seznanitev s poročili ZAG, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe;
-    Tehnična in prospektna dokumentacija za prometna ogledala (št. 41, 42 in 43); Pooblaščenec ugotavlja, da so ti dokumenti označeni z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, hkrati pa ponudba vsebuje Izjavo o poslovni skrivnosti z dne 23. 1. 2012, ki določa, da dokumenti označeni z oznako poslovna skrivnost predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika. To pomeni, da je bil organ ob prejemu ponudbe nedvomno seznanjen z voljo ponudnika, da določene dokumente iz ponudbe obravnava kot poslovno skrivnost. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da so v danem primeru  izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, kar pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni treba dokazovati, da bi ji z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti št. 41, 42 in 43 ne vsebujejo podatkov, ki so javni že na podlagi zakona, prav tako ne gre za dokumente, ki so pogoj in merilo javnega naročila. Kajti kot že omenjeno, je ponudnik z izjavo zadostil pogoju razpisa za izkazovanje tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, naročnik pa predložitev dodatnih listin v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja ni določil. Takšno stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-271/2010-4 z dne 18. 11. 2010. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da ni ovir, da bi bili navedeni podatki na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
-    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011/7 z dne 25. 1. 2012 (s prilogo - zapisnik o tehničnih dopolnitvah ponudbe) (št. 52 in 52a); Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument organa o pogajanjih za oddajo javnega naročila in je vsebina dokumenta vezana izključno na javno naročilo, kar pomeni, da ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost ponudnikov oz. katerokoli drugo izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je torej dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentom v celoti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
-    Vabilo na pogajanje št. 43001-232/2011/12 (1701) z dne 3. 2. 2012 podjetju Signaco d.o.o. (št. 53); gre za dokument organ, s katerim vabi ponudnika že dane ponudbe na dodatna pogajanja glede cene in tehničnih zahtev. Pooblaščenec ugotavlja, da je ta dokument prosto dostopna informacija javnega značaja in jo je organ dolžan prosilcu posredovati v celoti kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
-    Vabilo na pogajanje št.: 43001-232/2011/13 (1701) z dne 3. 02. 2012 podjetju Electrum d.o.o. (št. 54); glej obrazložitev k prejšnji alineji;
-    Ponudba ponudnikov Signaco d.o.o. in Electrum d.o.o. št. 1901/12pb z dne 23. 1. 2012 (modra PVC mapa z dokumenti od 55. – 65.); Gre za ponudbo v postopku s pogajanji. Pooblaščenec po pregledu ponudbe, ki ni označena kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, ob upoštevanju pogojev in meril javnega naročila, določbe drugega odstavka 22. člena ZJN-2 (podatki, ki so javni po zakonu) ter 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (javna sredstva, ker gre za izbranega ponudnika), ugotavlja, da ponudba ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranskih udeležencev. Navedeno pomeni, da ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec še ugotavlja, da na obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« ime in priimek inženirja predstavlja varovan osebni podatek in ga je organ dolžan pri posredovanju dokumenta prosilcu prekriti.
-    Zapisnik o pogajanjih za oddajo javnega naročila št. 43001-232/2011 z dne 7. 2. 2012 (št. 66) – Glej obrazložitev k dokumentu št. 52 in 52a;
-    Poročilo o pregledu in oceni ponudb št. 43001-232/2011/19 z dne 9. 2. 2012 (št. 67); Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument organa v zvezi z javnim naročilom in je vsebina dokumenta vezana izključno na javno naročilo, kar pomeni, da ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost ponudnikov oz. katerokoli drugo izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
-    Poziv ponudniku Signaco d.o.o. za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe št. 43001-232/2011/15 z dne 13. 3. 2012 (št. 68); Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument organa, s katerim ponudnika poziva k dopolnitvi ponudbe. Ker se vsebina dokumenta nanaša izključno na javno naročilo in gre za izbranega ponudnika, ta dokument ne predstavlja nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. 
-    Rekapitulacija ponudbe z izpogajanimi cenami (št. 69); Gre za rekapitulacijo ponudbe, iz katere je razvidna ponujena in izpogajana cena za posamezen sklop. Pooblaščenec ugotavlja, da ta dokument vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2, in sicer količino iz specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost. Gre torej za prosto dostopne informacije javnega značaja.
-    Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-232/2011/16 z dne 14. 3. 2012 (št. 70); Pooblaščenec ugotavlja, da odločitev o oddaji javnega naročila predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj ne vsebuje informacij, ki bi predstavljale izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed njih vsebujejo osebne podatke posameznikov (ime in priimek, izobrazbo, kontaktne podatke, itd.). Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1-UPB1. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Glede na navedeno, ob upoštevanju prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zadevnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov osebni podatki oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, in sicer imena in priimki zaposlenih pri organu, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg. Navedeno pomeni, da v skladu z zakonodajo s področja gospodarskega prava ni pravne podlage za javno objavo oziroma obdelavo tistih osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje pravnega subjekta, ki ne sodijo med identifikacijske podatke v skladu s prvim odstavkom 2.b člena ZSReg. ZSreg sicer izrecno izključuje zgolj objavo EMŠO, vendar med identifikatorje sodijo tudi npr. rojstni datum, kraj rojstva, številka potnega lista ali osebne izkaznice, državljanstvo, za obdelavo katerih ni podlage v področni zakonodaji za namen varnosti pravnega prometa.

Dokumenti vsebujejo tudi ime in priimek pooblaščenih inženirjev, ki so v dokumentih 1. sklopa navedeni kot odgovorni vodja projekta, vodja projekta, odgovorni projektant in odgovorni nadzornik. Na podlagi drugega odstavka 123. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 102/2004-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) sprejet Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/2005 in 108/2009-ZGO-1C) v 32. členu določa, da je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Navedeni osebni podatki pooblaščenih inženirjev tako niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. Pooblaščenec je preveril, ali so podatki za pooblaščene inženirje, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani v imeniku pooblaščenih inženirjev na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev javno dostopni na navedeni spletni strani, in ker so v konkretnem primeru pooblaščeni inženirji navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede na navedeno v zahtevanih dokumentih varovane osebne podatke predstavljajo naslednji podatki:
-    elektronski naslovi;
-    imena in priimki ter številke in datumi izkazov na obrazcih »Podatki o kadrovski zmogljivosti 1« in »Podatki o kadrovski zmogljivosti 2« iz 2. sklopa;
-    ime in priimek odgovornega predstavnika s strani izvajalca na pogodbi;
-    ime, priimek in izobrazba oseb, ki niso niti pooblaščenci za zastopanje pravnega subjekta niti pooblaščeni inženirji in vpisani v imenik pri IZS;
-    ime in priimek ter podpis nosilca naloge, vodje laboratorija/odseka in osebe, ki je poročilo pripravila/obdelala na poročilih ZAG.
Te podatke mora organ pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti.

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ, mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.

Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti seznanitev (vpogled in fotokopije) z informacijami javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe.

Čeprav je Pooblaščenec v 1. točki izreka te odločbe prosilcu omogočil dostop do dokumentov v obliki delnega dostopa, Pooblaščenec v izreku te odločbe ni odločil o zavrnitvi pritožbe v delu, v katerem mora organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke in podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, saj je 2. točka izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, ki odloča ravno o tem, že postala pravnomočna. Kot navedeno, je sodišče odpravilo le 1. točko izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, medtem ko je odločitev o dostopu do dokumentov oz. informacij iz 2. točke izreka odločbe Pooblaščenca št. 090-204/2012/34 z dne 25. 3. 2013, s katero je Pooblaščenec pritožbo prosilca glede informacij, ki ne obstajajo, ki predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke, zavrnil, postala pravnomočna.  

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                                      
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                     
Svetovalka pooblaščenca                                 

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka