Brankovič Jure, novinar POP TV - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-190/2013/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ posredoval zahtevo za vpogled v arhiv UNZ Ljubljana in specialne enote milice za leto 1991, in sicer za dokumente v zvezi s smrtjo policista 30. junija 1991 ob 00.22 v križišču Kardeljeve in Aškerčeve ceste ter nadaljnji obravnavi strelca – to je njegovi likvidaciji pri Smeltu v Ljubljani. Organ je zahtevo delno zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da informacije o osumljencu ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede imen in priimkov policistov, ki so bili udeleženi v spopadu z osumljencem pa je Pooblaščenec odločil, da so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki so jo opravljali kot javni uslužbenci, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.
ODLOČBA:
Številka: 090-190/2013/2
Datum: 8. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 8. 2013, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 11. 7. 2013, št. 090-57/2013/10 (20-10) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1) Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba organa z dne 11. 7. 2013, št. 090-57/2013/10 (20-10) delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v imena in priimek policistov (miličnikov) na strani 9 in 10 v spisu z naslovom »Ubit miličnik in morilec« spisovnim seznamom št. 21/6-4-13/7974 ter na strani 29 in 30 v zadevi, evidentirani pod št. 5-292.436/2042.
2) V delu, v katerem je prosilec zahteval vpogled v informacije o osumljencu v spisu z naslovom »Ubit miličnik in morilec« spisovnim seznamom št. 21/6-4-13/7974 ter v zadevi evidentirani pod št. 5-292.436/2042: ime in priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča, EMŠO, ime matere in očeta, registrska številka vozila, ki ga je vozil, kraj in datum izdaje osebne izkaznice, lastnoročni podpis, reg. številka in datum izdaje ter uradne zaznamke iz RMK, DK in reg št. prejšnje osebne izkaznice, se pritožba zavrne.
3) Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 6. 2013 na organ posredoval zahtevo za vpogled v arhiv UNZ Ljubljana in specialne enote milice za leto 1991, in sicer za dokumente v zvezi s smrtjo 30. junija 1991 ob 00.22 v križišču Kardeljeve in Aškerčeve ceste ter nadaljnji obravnavi strelca – to je njegovi likvidaciji pri Smeltu v Ljubljani. Prosil je tudi za vpogled v popis arhivskega materiala.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 11. 7. 2013, št. 090-57/2013/10 (20-10), s katero je zahtevo delno zavrnil na način, da se v
a. spisu z naslovom »Ubit miličnik in morilec« spisovnim seznamom št. 21/6-4-13/7974 (33 strani) prekrijejo naslednji podatki:
1) ime in priimek izven zakonske partnerice ubitega policista na 1. strani dokumenta,
4) ime in priimek osumljenca na 1. strani,
5) rojstni podatki in naslovi prebivališč policista na 3. strani,
6) ime in priimek, rojstni podatki in naslovi občanov, ki so bili v blokadi na 3. strani,
7) ime in priimek poškodovanih - ranjenih občanov, ki so bili v blokadi na 3. strani,
8) registrska številka vozila, ki ga je uporabljal osumljenec ter njegov priimek in ime na 5. strani,
9) ime in priimek policistov na 9. strani,
10) registrska številka vozila na 9. strani,
11) ime in priimek, rojstne podatke in naslov osumljenca na 10. strani,
12) ime in priimek policistov na 10. strani,
13) registrska številka vozila na 12. strani,
14) ime in priimek ter kraj prebivanja osumljenca na 12. strani,
15) rojstni podatki in naslovi prebivališč policista na 13. strani,
16) ime in priimek, rojstni podatki in naslovi občanov, ki so bili v blokadi na 13. strani,
17) ime in priimek poškodovanih - ranjenih občanov, ki so bili v blokadi na 13. strani,
18) ime in priimek, rojstne podatke in naslov prebivališča izven zakonske partnerice ubitega policista na 16. in 17. strani,
19) ime in priimek, rojstne podatke in naslov prebivališča, lastnoročni podpis izven zakonske partnerice ubitega policista na 18. strani,
20) ime in priimek prič in njuna lastnoročna podpisa na 18. strani,
21) ime in priimek, letnico rojstva in naslov prebivališča, izven zakonske partnerice ubitega policista ter ime in priimek prič, letnico rojstva in naslov prebivališča na 19. strani,
22) ime in priimek osumljenca na 20. strani,
23) ime in priimek občanov, navedenih na uradnih zaznamkih ter ime in priimek na vpoklicu na 21. strani,
24) ime in priimek priče naveden na uradnem zaznamku na 22. strani,
25) ime in priimek, rojstne podatke in naslov prebivališča izven zakonske partnerice ubitega policista na 23. strani,
26) ime in priimek ter lastnoročne podpise odgovornih oseb Zavarovalnice Triglav na 24. in 25 strani,
27) rojstne podatke policista ter ime in priimek, rojstne podatke in naslov prebivališča izven zakonske partnerice ubitega policista na 26. strani,
28) rojstne podatke, naslov prebivališča policista ter ime in priimek staršev policista na 27. strani,
29) ime in priimek, naslov prebivališča in lastnoročna podpisa na 29. strani,
30) ime in priimek na 30. strani,
31) ime in priimek na 31. strani,
32) rojstne podatke policista na 32. strani,
33) rojstne podatke policista , ime in priimek osumljenca, ime in priimek, rojstne podatke in naslov prebivališča izven zakonske partnerice na 33. strani.
b) v zadevi evidentirani pod št. 5-292.436/2042 (47 strani) prekrijejo naslednji podatki:
1) ime in priimek osumljenca ter rojstni podatki osumljenca na 1. strani dokumenta,
2) ime in priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča na 3. strani,
3) ime in priimek, rojstni podatki s krajem rojstva, naslov prebivališča osumljenca, ime matere in očeta na 4. strani,
4) ime in priimek ter rojstni podatki osumljenca na 5. strani,
5) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča oškodovanca na 7. strani,
6) ime in priimek ter rojstni podatki osumljenca na 8. strani,
7) rojstne podatke in naslov prebivališča policista na 10. strani,
8) ime in priimek osumljenca na 11. strani,
9) ime in priimek, rojstni podatki in naslov osumljenca na 12. strani,
10) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča oškodovancev ter registrske številke vozil na 12. strani,
11) rojstni podatki in naslovi prebivališč policista na 13. strani,
12) ime in priimek, rojstni podatki in naslovi občanov, ki so bili v blokadi na 13. strani,
13) ime in priimek poškodovanih - ranjenih občanov, ki so bili v blokadi na 13. strani,
14) ime in priimek osumljenega na 13. strani,
15) ime in priimek občanov, navedenih na uradnem zaznamku na 14. strani dokumenta,
16) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča oškodovancev ter registrske številke vozil na 15., 17. in 18. strani,
17) registrske številke vozila na 19. strani,
18) ime in priimek ter naslov prič na 20. strani,
19) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča oškodovanca ter registrska številka vozila na 20. strani,
20) rojstni podatki in naslovi prebivališč policista na 24. strani,
21) ime in priimek, rojstni podatki in naslovi prebivališč občanov, ki so bili v blokadi na 24. strani,
22) ime in priimek poškodovanih - ranjenih občanov, ki so bili v blokadi na 24. strani,
23) ime in priimek, rojstni podatki in naslov občana na 26. strani,
24) ime in priimek policistov na 29. in 30. strani,
25) registrske številke vozila na 30. strani,
26) ime in priimek, rojstni podatki in naslov osumljenca na 30. strani,
27) rojstni podatki in naslovi prebivališč policista na 32. strani,
28) ime in priimek, rojstni podatki in naslovi prebivališč občanov, ki so bili v blokadi na 32 strani,
29) registrska številka vozila na 34. strani,
30) ime in priimek ter kraj prebivanja osumljenca na 34. strani,
31) rojstne podatke in naslov prebivališča policista na 35. strani,
32) in priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča osumljenca na 35. strani,
33) in priimek, rojstni podatki in naslovi prebivališč oškodovancev ter registrske številke
vozil na 35. strani,
34) priimek osumljenca na 36. strani,
35) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča občanov ter ime in priimek osumljenca
na 37. strani,
36) ime in priimek oškodovanca na 38. strani,
37) ime in priimek, rojstni podatki in naslov prebivališča priče na 39. strani,
38) registrska številka vozila na 40., 41., 44. in 45. strani,
39) ime in priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča, EMŠO, kraj in datum izdaje, lastnoročni
podpis, reg. številka in datum izdaje ter uradne zaznamke iz RMK, DK in reg št. prejšnje
osebne izkaznice na 47. strani.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je Policija zavezanec po ZDIJZ in zahtevana informacija spada v njeno delovno področje ter z njo tudi razpolaga in se ta nahaja v materializirani obliki. Pri preverjanju zahteve je bilo namreč ugotovljeno, da je dogodek obravnavala tedanja Uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto (sedaj PU Ljubljana), dokumentacije zadeve pa je bila že prekopirana na mikrofilm. Dokumentacija je v stalni zbirki dokumentarnega gradiva MNZ, in sicer gre za spis z naslovom »Ubit miličnik in morilec« s spisovnim seznamom št. 21/6- 4-13/7974 (33 strani) in zadevo evidentirano pod št. 5-292.436/2042 (47 strani). Organ je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da dokumenti vsebujejo vrsto osebnih podatkov, ki so varovani z ZVOP-1 in so navedeni v izreku izpodbijane odločbe.
1) Osebni podatki udeleženih posameznikov: imena in priimki, rojstni podatki, naslovi prebivališč, registrske številke vozil, lastnoročni podpisi udeleženih občanov, imena in priimki v dogodek neposredno vpletenih policistov, rojstni podatki in naslovi prebivališča dveh policistov. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določene ali določljive. Poleg navedenega pa je varovan osebni podatek tudi samo dejstvo, da je ta oseba v danem trenutku nahajala oz. bila udeležena v oboroženih spopadih med osamosvojitveno vojno. Glede navedenih osebnih podatkov organ ugotavlja, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Organ ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, prav tako ni podana privolitev posameznika, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2) Osebni podatki policistov in drugih javnih uslužbencev: Poleg v točki 1) navedenih podatkov so v dokumentaciji navedeni tudi osebni podatki ter imena in priimki, nazivi in delovno mesto policistov, preiskovalnih sodnikov, tožilcev oz. drugih javnih uslužbencev. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Organ na podlagi navedenega ugotavlja, da ime in priimek javnega uslužbenca oz. policistov, ki so sodelovali pri ugotavljanju okoliščin dogodka (opravili ogled kraja dogodka, razgovore s pričami, podali izvedensko mnenje, pripravili poročilo, podpisali dokumente ipd.), njihov naziv in delovno mesto ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
3) Osebni podatki - imena in priimki policistov, ki so neposredno sodelovali v spopadu z osumljencem in ga ustrelili: Iz zgoraj citiranih določb ZVOP-1 sicer izhaja, da navedba zgolj imena in priimka fizične osebe, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, datuma rojstva, enotne matične številke občana ipd.), ne predstavlja nujno osebnega podatka v smislu ZVOP-1, vendar je po oceni organa javni uslužbenec (kamor spadajo tudi policisti), ob podatku o tem, kje je oz. je bil zaposlen, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj ga je moč na podlagi omenjenega podatka, v povezavi s podatkom o zaposlitvi, identificirati brez velikega napora in stroškov, to pa tudi ne zahteva veliko časa. Organ se zaveda dejstva glede pričakovane zasebnosti javnih uslužbencev, kar je obrazloženo v točki 2) in iz tega razloga ni prekril imen in priimkov javnih uslužbencev oz. policistov. Glede na specifične okoliščine pa organ ocenjuje, da podatek - ime in priimek policistov, ki so neposredno sodelovali v spopadu z osumljencem in ga ustrelili, pomeni varovan osebni podatek. Posredovanje tega podatka javnosti bi omogočilo identifikacijo udeleženih policistov in nepredviden odziv javnosti, znancev in prijateljev ter sodelavcev. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je vsaka uporaba strelnega orožja za policista stresna in pomeni veliko psihično obremenitev. Prav iz tega razloga je policistom namenjena psihosocialna pomoč, s posredovanjem teh podatkov javnosti pa bi se dogodek ponovno podoživljal. Tudi glede na zahtevo je podatek, kateri policisti so streljali nepomemben, saj se je to zgodilo v času osamosvojitvene vojne, iz dokumentacije pa je jasno razvidno, katerim policijskim enotam so policisti pripadali. Pri odločitvi pa je treba upoštevati tudi določilo 127. člena ZNPPol. Na tej podlagi sme Policija omejiti vpogled v podatke o policistu, če je to potrebno za zagotovitev varnosti. S posredovanjem teh podatkov javnosti, pa bi po mnenju organa, lahko nastale okoliščine, ki bi ogrožale navedene policiste. Glede na ugotovljena dejstva (obstoj varovanih osebnih podatkov) je organ v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop. Organ je ocenil, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke oz. zaupnost dokumenta, saj jih je glede na vsebino postavljene zahteve mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti, zato je odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 13. 8. 2013 pri organu vložil pritožbo in navedel, da se ne strinja z izvedenim delnim dostopom. Navaja, da ni sporno prekritje podatkov o žrtvah kaznivega dejanja. Bolj vprašljivo je prikritje podatkov uradnih oseb in osumljenca in več podatkov o osumljencu storitve kaznivega dejanja (tudi ime in priimek), njegove enote TO in podobno, kar bi vse omogočilo nadaljnjo raziskavo dogodkov v arhivih tožilstva, sodišča, obrambnega ministrstva in podobno. Prosilec poudarja, da ZDIJZ v prvi alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se ne glede na izjeme dostop do formacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vpoklican pripadnik TO je v primeru aktivnosti dejansko izenačen z ostalimi poklicnimi nosilci pooblastil, prav tako je bil upravičen do nadomestila, oskrbe ipd. Nosil je orožje in opremo v lasti RS.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom z dne 27. 8. 2013, številka: 090-57/2013/16 (20-10), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je prosilec dne 13. 8. 2013 (v pritožbenem roku) po elektronski pošti vložil pritožbo, s pripisom, da je pritožba poslana tudi s priporočeno pošto. Pisno pritožbo, ki je bila 14. 8. 2013 odposlana s priporočeno pošiljko, so prejeli 16. 8. 2013. Organ je ocenil, da je bila priporočena pisna pritožba odposlana prepozno, saj je rok za pritožbo potekel 13. 8.2013. V skladu z 235., 238. in 68. členom ZUP v povezavi s 107. členom Uredbe o upravnem poslovanju, organ meni, da je treba pritožbo, ki je bila poslana po elektronski poti, obravnavati kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zavrnil dostop do podatkov uradnih oseb in osumljenca in več podatkov o osumljencu storitve kaznivega dejanja (tudi ime in priimek), njegove enote TO in podobno. Navedeno pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca zgolj informacije v zvezi z osumljencem storitve kaznivega dejanja in podatki o uradnih osebah, ki jih je organ prekril, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi glede zahtevane informacije skliceval na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pooblaščenec poudarja, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, ki je predmet presoje in ugotavlja, da so v njej osebni podatki o osumljencu: ime in priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča, EMŠO, ime matere in očeta, registrska številka vozila, ki ga je vozil, kraj in datum izdaje osebne izkaznice, lastnoročni podpis, reg. številka in datum izdaje ter uradne zaznamke iz RMK, DK in reg št. prejšnje osebne izkaznice. Prav tako so v dokumentaciji imena in priimki oseb oziroma miličnikov, ki so zavedeni kot udeleženci dogodka pri zgradbi Smelt. Dostop do omenjenih informacij je organ zavrnil. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za osebne podatke v smislu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so na podlagi navedenih podatkov in v povezavi s prosto dostopnimi informacijami osebe nedvomno določljive. Kot je pravilno ugotovil tudi organ, pa pri presoji, ali gre za varovane osebne podatke, ni mogoče mimo določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Omenjena določba torej veže razkritje varovanih osebnih podatkov na delovno razmerje javnega uslužbenca oziroma opravljanje javne funkcije. Gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Kaj sodi v krog oziroma je v povezavi z delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije je odvisno od vsakokratnega delovnega mesta, ki ga javni uslužbenec opravlja. V obravnavnem primeru so predmet presoje informacije o osumljencu, ki naj bi bil po navedbah prosilca vpoklican pripadnik TO in naj bi bil v primeru aktivnosti dejansko izenačen z ostalimi poklicnimi nosilci pooblastil, prav tako je bil upravičen do nadomestila, oskrbe ipd. Nosil je orožje in opremo v lasti RS. Pooblaščenec se ni spuščal v presojo resničnosti omenjenih navedb, saj iz dokumentacije, s katero razpolaga, ni mogoče ugotoviti povezave med položajem ali delovnimi zadolžitvami osumljenca s samim dogodkom v smislu povezave z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zgolj zato, ker je morda nekdo navzven izkazoval neko funkcijo, še ne more pomeniti, da vsa njegova dejanja izvirajo iz te funkcije, ki bi jih lahko uvrstili v okvir določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Še zlasti ne takrat, ko gre za kazniva dejanja. Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da informacije o osumljencu ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po oceni Pooblaščenca pa je drugače pri osebnih podatkih – imenih in priimkih policistov, ki so bili udeleženi v spopadu z osumljencem. Pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov in se pri tem ni opredelil do vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki preseže tudi morebitne varovane osebne podatke. V skladu z ZNPPol Policija opravlja naloge in pooblastila po določbah tega zakona zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Med drugim med naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, sodi tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi (4. člen). Ne glede na dejstvo, da omenjena zakonodaja ni veljala v času dogodka, na katerega se nanaša zahteva prosilca, pa so nedvomno bile pristojnosti in naloge policije v osnovi enake. Kot izhaja iz dokumentacije, ki je predmet presoje, so policisti, do katerih imen in priimkov je organ zavrnil dostop, sodelovali v spopadu z osumljencem, kar kaže na to, da so izvrševali svoja zakonska pooblastila. Glede na navedeno je omenjena informacija nedvomno povezana z delovnim razmerjem javnega uslužbenca - policista, ki preseže tudi izjemo varstva osebnih podatkov. Organ se je sicer pri zavrnitvi skliceval tudi na 127. člen ZNPPol, ki določa, da je mogoče omejiti vpogled v podatke o policistu, če je to potrebno za zagotovitev varnosti. Ob tem je navedel, da bi z razkritjem nastale okoliščine, ki bi ogrožale navedene policiste. Pooblaščenec obrazložitvi organa ni mogel slediti, saj gre za dogodke izpred dvaindvajsetih let, sodelovala je skupina policistov, ne en sam, zato si je težko prestavljati, kako bi bila lahko ogrožena varnost policistov, tega pa ni pojasnil niti organ. Pooblaščenec ne oporeka organu, da je uporaba strelnega orožja za policiste lahko stresna, vendar pa je slednje del tega poklica in nedvomno v povezavi z delovnim razmerjem. Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister (20. člen ZNPPol), ter jih smejo pri opravljanju policijskih nalog tudi uporabiti (73. člen ZNPPol). Dolžnost policista je preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da so imena in priimki policistov na zahtevanih dokumentih, navedeni v okviru svoje funkcije, ki so jo opravljali kot javni uslužbenci, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti vpogled, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka