Ropac Iva, časopis Delo - Univerzitetni klinični center Maribor
+ -Številka: 090-260/2011/11
Kategorije:
POVZETEK:
Novinarka je od organa zahtevala odgovore na več vprašanj v zvezi s konkretno zunajsodno poravnavo, ki jo je sklenil UKC Maribor ter v njegovem imenu zavarovalnica. Organ je prosilki odgovoril, da gre za zaupne podatke, poslovno skrivnost, saj sta v konkretnem primeru stranki v postopku mediacije dosegli sporazum, vsi podatki iz mediacije pa so zaupni. Pooblaščenec je zaradi novih dejstev in dokazov odpravil predhodno odločbo v tej zadevi ter obnovil postopek. Ugotovljeno je bilo namreč, da organ dejansko razpolaga z delom dokumentov, s katerimi je predhodno trdil, da ne razpolaga. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj tudi če bi informacije izhajale iz tržne dejavnosti organa (kar pa v konkretnem primeru ne), gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato izjema poslovne skrivnosti ne pride v poštev.
ODLOČBA:
Številka: 090-260/2011/11
Datum: 11. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 270. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dela d.d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana, po novinarki Ivi Ropac, (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), z dne 15. 11. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
ODLOČBO:
1. S to odločbo se odpravi odločba Pooblaščenca št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011.
2. Pritožbi prosilke z dne 21. 11. 2011 zoper zavrnilni odgovor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z dne 15. 11. 2011 se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- fotokopijo dokumenta št. 152/4 z dne 30. 6. 2011, zadeva: nakazilo po mediacijskem dogovoru, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti imena in priimke treh oškodovancev, naslove njihovih prebivališč ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa ter številko računa, kamor je bil znesek nakazan,
- fotokopijo pogodbe o donatorstvu z dne 27. 6. 2011, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti imena in priimke donatorjev, njihova prebivališča in njihove podpise,
- fotokopijo dogovora o kompenzaciji terjatev in obveznosti z dne 27. 6. 2011, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti imena in priimke treh fizičnih oseb, njihova prebivališča in njihove podpise,
- fotokopijo izpiska kontne kartice paket BNO2#1413961, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti celotno tretjo vrstico tabele ter v prvi vrstici tabele, v rubriki »naziv«, ime in priimek fizične osebe, v rubriki »račun v dobro«, pa številko transakcijskega računa te fizične osebe.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 26. 10. 2011 na organ po elektronski pošti naslovila več vprašanj, in sicer:
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos sklenila UKC Maribor, in koliko znaša znesek najvišje odškodnine, ki jo je UKC Maribor v skladu z letos sklenjeno zunajsodno poravnavo dejansko izplačal?
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor sklenila Zavarovalnica Triglav?
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav ali bi jo morala izplačati v skladu s poravnavo?
Na zahtevo prosilke je organ dogovoril dne 15. 11. 2011, in sicer, da v letu 2011 v okviru UKC Maribor ni bilo zunajsodne poravnave, ki bi bila javno dostopna. Namreč, po dogovoru strank se vsi podatki, ki izhajajo iz postopka (izplačilo odškodnine), štejejo za poslovno skrivnost, zaupno. V postopku mediacije sta se obe stranki medsebojno sporazumeli in dosegli obojestranski sporazum. Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, pa so zaupni. Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator pridobi od medianta, lahko razkrije drugim mediantom ali drugim udeleženim v mediaciji, razen če mu jih je mediant razkril z izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.
Zoper odgovor organa je prosilka dne 21. 11. 2011 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da jo zanima znesek najvišje odškodnine, za katero se je UKC dogovoril v zunajsodni poravnavi ter znesek najvišje odškodnine, ki jo je dejansko izplačal ali UKC ali zavarovalnica v imenu UKC. Prosilka meni, da ne zdrži argumentacija, ki jo navaja organ, da podatki, ki jih zahteva, štejejo za poslovno skrivnost, saj gre za javni zdravstveni zavod, ki se v celoti financira iz proračuna. Prosilka navaja, da se je po njenih informacijah UKC letos v enem primeru dogovoril oziroma sklenil poravnavo za izplačilo odškodnine, ki po višini močno odstopa od odškodnin, ki jih je doslej izplačeval UKC v poravnavah, prav tako močno presega odškodnine, ki jih v tovrstnih primerih dosodijo slovenska sodišča. Kot izhaja iz javno objavljenih podatkov (Odškodnine – slepa pega zdravstva, Dnevnik, 26. 3.3 2011) je UKC Maribor med letoma 2008 in 2010 izplačal osem odškodnin. V petih primerih je bila podlaga za izplačilo sodba, v treh primerih pa sodna ali izvensodna poravnava. Največ, pet odškodnin, je UKC Maribor izplačal predlani, lani je izplačal eno, leta 2008 pa dve odškodnini. Leta 2008 je odškodnina v povprečju znašala 6.253 EUR, leta 2009 12.737 EUR, edina lanska pa je znašala 23.518 EUR. Že iz navedenega po mnenju prosilke izhaja, da je bila odškodnina, ki je bila po njenih podatkih dogovorjena za izplačilo (in tudi izplačana?), šestinpolkrat višja od tiste, izplačane lani. Prosilka menim da je nedvomno v interesu javnosti, da izve višino odškodnin oziroma najvišje izplačane ali dogovorjene odškodnine, saj ne gre za podatke, ki bi lahko šteli za poslovno skrivnost. Gre namreč za stoodstotnega proračunskega porabnika, zato prosilka meni, da mora javnost izvedeti, kako ta ravna z davkoplačevalskim denarjem. Če bi se izkazalo, da je UKC Maribor dejansko izplačal (ali se dogovoril za izplačilo) tolikšen znesek, kot naj bi ga po podatkih prosilke v enem primeru, je smiselno vprašanje, zakaj je UKC sklenil tako poravnavo, glede na to, da sodna praksa dosoja bistveno nižje odškodnine od te, ki je bila po podatkih prosilke dogovorjena s poravnavo, in glede na to, da se UKC redko odloča za (zunaj)sodno poravnavo. Kako lahko UKC utemelji, da je bila poravnava oz. dogovor v korist UKC, ki se v celoti financira iz proračuna? Pri tem se po mnenju prosilke postavlja tudi vprašanje morebitnega suma nevestnega gospodarjenja ali celo storitve kakega kaznivega dejanja s področja porabe proračunskih sredstev. Ob tem prosilka še dodaja, da je imel UKC ob polletju za 850.000 EUR izgube, izguba se je z naslednjimi meseci celo povečala, UKC pa po ugotovitvah sveta zavoda na skoraj vseh področjih presega načrtovane stroške (http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042479896). Prosilka obenem navaja, da ima UKC, tako kot vsi javni zdravstveni zavodi, sklenjeno zavarovalno polico za kritje škode, ki izvira iz dejavnosti v višini 104.323,15 EUR. Ker ima UKC zavarovano splošno odgovornost pri zavarovalnici, bi morala odškodnino v celoti izplačati zavarovalnica, kar se po podatkih prosilke v enem primeru letos ni zgodilo. Pa tudi ta zavarovalnica je delno v državni lasti, saj imajo državni lastniki v njej okoli 64 odstotkov delnic. Glede na vse navedeno prosilka meni, da so novinarji kot predstavniki javnosti upravičeni do zahtevanih podatkov in da ti ne sodijo med zaupne.
Pritožbo prosilke je organ dne 28. 11. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 338/PS-CP z dne 24. 11. 2011 organ med drugim pojasnjuje, da Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. l. RS, št. 56/08) v 11. členu določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon, ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Organ ob tem pojasnjuje, da so se pri zavrnitvi posredovanja odgovorov sklicevali na izjeme po ZDIJZ, ki so materialno pravno določene v 6. členu.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ z odstopom zadeve ni posredoval vseh dokumentov, ki jih potrebuje za odločanje, in sicer dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, ga je z dopisom št. 090-260/2011/2 z dne 28. 11. 2011 pozval, naj mu posreduje manjkajočo dokumentacijo.
Organ je zahtevane dokumente Pooblaščencu posredoval dne 7. 12. 2011, z dopisom št. 338/PS-CP. V dopisu je organ navedel, da je dokument, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, mediacijski dogovor z dne 15. 6. 2011. Z dokumentom, iz katerega naj bi izhajal podatek o dejansko izplačanem znesku odškodnine, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav, organ ne razpolaga. Organ še dodaja, da je bil sporazum sklenjen na podlagi 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/2008) in da vsebuje določilo, da ostanejo vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni in se označijo za poslovno skrivnost.
V predmetni zadevi je Pooblaščenec dne 23. 12. 2011 izdal odločbo št. 090-260/2011/4, s katero je pritožbi prosilke ugodil in organu naložil posredovanje mediacijskega dogovora z dne 15. 6. 2011, in sicer besedilo pod tč. 1, na strani 1, pri čemer je bil organ dolžan prekriti celotno prvo vrstico besedila, ki se začne z »odškodninski…«.
Zoper navedeno odločbo Pooblaščenca so trije predlagatelji dne 26. 1. 2012 pri Pooblaščencu na zapisnik vložil predlog za obnovo postopka, ki mu je Pooblaščenec, s sklepom št. 090-260/2011/6 z dne 27. 1. 2012 ugodil, in sicer v obsegu, da se postopka kot stranski udeleženci udeležujejo tudi predlagatelji ter da se v zvezi s tem ponovno izvedejo dokazi in ugotovijo dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Izvršitev odločbe Pooblaščenca št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011 se zadrži do odločitve v obnovljenem postopku. Stranski udeleženci so v predlogu za obnovo postopka obenem navajali, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje. UKC Maribor, poleg dokumenta, ki ga je predložil Pooblaščencu v postopku, brez dvoma razpolaga še z drugimi dokumenti, iz katerih izhaja, da ni bila izplačana odškodnina v celotni dogovorjeni višini, ampak le en del. Ob tem so stranski udeleženci pojasnili, da ima celoten dogovorjen znesek simbolično vrednost in da bo dejansko iz javnih sredstev organa izplačan precej nižji znesek.
Z namenom popoldne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 17. 4. 2012 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 10. čl. ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-260/2011/8 z dne 17. 4. 2012. Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da je bila v letu 2011 sklenjena ena sama izvensodna poravnava in da so posamezniki, s katerimi je bila sklenjena, določljivi na podlagi te poravnave, tudi če v njej prekrijemo osebne podatke. Gre tudi za edino odškodnino, ki jo je organ izplačal v letu 2011, zato po njegovem mnenju anonimizacija teh podatkov ni možna. Ob tem je organ še dodal, da je bila odškodnina izplačana trem osebam, skupaj na en transakcijski račun. Tako gre dejansko za tri odškodnine. Glede podatka o tem, koliko je zavarovalnica v imenu in za račun organa dejansko izplačala, organ pojasni, da tega podatka nima, z dokumentom o tem torej organ ne razpolaga. Organ še pojasni, da razpolaga s podatkom o tem, koliko je bilo dejansko nakazano za predmetne tri odškodnine iz njegovih sredstev na račun treh oškodovancev v zvezi z navedeno sodno poravnavo. Pri tem pa je treba upoštevati, da so ti trije oškodovanci del zneska donirali nazaj organu v obliki donacije. V zvezi s tem je organ Pooblaščencu predložil naslednje dokumente: dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti z dne 27. 6. 2011, pogodbo o donatorstvu z dne 27. 6. 2011 in nalog organa za nakazilo po mediacijskem dogovoru št. 152/4 z dne 30. 6. 2011 ter izpisek iz kontne kartice.
Zapisnik o ogledu in camera je Pooblaščenec dne 25. 4. 2012 posredoval v morebitno izjasnitev stranskim udeležencem, od katerih je dne 8. 5. 2012 prejel odgovor, da zapisnik korektno povzema dejansko stanje ter da nanj nimajo pripomb.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka je zahtevala informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa prosilki z dne 15. 11. 2011. Iz predložene dokumentacije in pojasnil organa, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, je Pooblaščenec ugotovil, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike glede dokumentov, iz katerih bi izhajala odgovora na vprašanji prosilke »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor sklenila Zavarovalnica Triglav?« in »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav ali bi jo morala izplačati v skladu s poravnavo?«. Pooblaščenec tudi v obnovljenem postopku, v katerem je opravil ogled in camera pri organu, ni ugotovil novih dejstev v zvezi z obstojem dokumentov v tem delu zahteve prosilke. Organ je namreč tudi na ogledu in camera dne 17. 4. 2012 vztrajal, da z dokumentacijo v tem delu ne razpolaga in da nima podatka o tem, ali in koliko je bilo v predmetni zadevi oškodovancem izplačano s strani zavarovalnice. V tem delu torej pritožba prosilke ni dovoljena, kot je Pooblaščenec ugotovil že v odločbi št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011. Sklep št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011, s katerim je Pooblaščenec pritožbo prosilke v tem delu kot nedovoljeno zavrgel, torej, tudi po izvedeni obnovi postopka, ostaja v veljavi.
Obenem pa je Pooblaščenec v obnovljenem postopku ugotovil nova dejstva oz. prišel do drugačnih ugotovitev glede zahteve prosilke v delu, v katerem je zahtevala odgovor na vprašanje »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos sklenila UKC Maribor, in koliko znaša znesek najvišje odškodnine, ki jo je UKC Maribor v skladu z letos sklenjeno zunajsodno poravnavo dejansko izplačal?«, zato je Pooblaščenec odločbo št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011 odpravil in v ponovljenem postopku ponovno odločal o zahtevi prosilke v tem delu.
Na ogledu in camera pri organu dne 17. 4. 2012 je Pooblaščenec namreč ugotovil, da organ, poleg z dokumenti, ki mu jih je že posredoval (mediacijski dogovor z dne 17. 5. 2011), razpolaga še z dodatnimi dokumenti, iz katerih neposredno izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je postavila prosilka. Gre za naslednje dokumente: dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti z dne 27. 6. 2011, pogodbo o donatorstvu z dne 27. 6. 2011, nalog organa za nakazilo po mediacijskem dogovoru št. 152/4 z dne 30. 6. 2011 ter izpisek iz kontne kartice. Obenem je Pooblaščenec ugotovil, da mediacijski dogovor z dne 17. 5. 2011 ne izkazuje celovitih in popolnih podatkov o tem, kakšen je bil dejanski dogovor med organom in oškodovanci (stranskimi udeleženci v tem postopku) in da tudi ne izkazuje podatka o tem, koliko sredstev je bilo dejansko izplačanih oškodovancem na podlagi predmetnega dogovora. Po prvem odstavku 45. člena Zmed morajo biti informacije, ki jih medijem posredujejo zavezani organi, resnične in celovite. V zvezi s tem je Pooblaščenec sledil navedbam stranskih udeležencev, da zgolj podatki iz mediacijskega dogovora podajajo izkrivljeno sliko in ne predstavljajo resničnih in celovitih informacij na postavljena vprašanja prosilke. Bolj kot sam mediacijski dogovor, ki po navedbah stranskih udeležencev niti ni bil v celoti realiziran, je treba upoštevati ostale listine, s katerimi razpolaga organ. Iz njih namreč neposredno izhaja, da so oškodovanci del odškodnine vrnili organu v obliki donacije, preostali del pa jim je bil izplačan na transakcijski račun enega od njih. Podatek o dogovoru v zvezi z razpolaganjem s sredstvi organa in o dejanski porabi javnih sredstev (izplačilu) je tako razviden iz dogovora o kompenzaciji terjatev in obveznosti z dne 27. 6. 2011, pogodbe o donatorstvu z dne 27. 6. 2011, naloga organa za nakazilo po mediacijskem dogovoru št. 152/4 z dne 30. 6. 2011 ter izpiska iz kontne kartice. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec štel, da so to listine, iz katerih izhajajo resnični in celoviti odgovori na vprašanja prosilke: »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos sklenila UKC Maribor, in koliko znaša znesek najvišje odškodnine, ki jo je UKC Maribor v skladu z letos sklenjeno zunajsodno poravnavo dejansko izplačal?«
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju zgoraj navedene dokumente presojal kot informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru namreč ni nobenega dvoma, da organ, kot javni zavod, spada v krog zavezanih organov za dostop do informacij za medije, ki ga določa drugi odstavek 45. čl. Zmed v povezavi s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni nobenega dvoma (temu pa tudi ne ugovarja organ), da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec se je tako dalje ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera od zakonsko določenih izjem, zaradi katerih lahko organ dostop do informacije zavrne. Organ se je namreč v zavrnilnem odgovoru prosilki z dne 15. 11. 2011 skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in na dejstvo, da sta se v postopku mediacije obe stranki medsebojno sporazumeli, da so podatki zaupni.
Poslovno skrivnost kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja ZDIJZ opredeljuje v 2 tč. prvega odstavka 6. čl., ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega pa ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Iz navedenega izhaja, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. Upoštevaje navedeno velja poudariti, da organ kot javni zavod ni gospodarska družba oz. podjetje in da se na poslovno skrivnost lahko sklicuje zgolj izjemoma, takrat ko gre za podatke iz t.i. tržne sfere njegovega delovanja. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti, ZDIJZ v 2. točki 1. odstavka 6. člena jasno napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe. To pomeni, da so praviloma samo gospodarske družbe tiste, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati je namreč treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej: Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Opisana ureditev po ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD-1, ima namreč za posledico, da lahko poslovno skrivnost določi le gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe (npr. javni zavodi), saj teh ZGD-1 ne ureja. V teoriji in praksi je sicer mogoče zaslediti tudi stališča, da imajo tudi drugi pravni subjekti, ne samo gospodarske družbe, lahko poslovno skrivnost, v kolikor nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Povedano drugače, tudi organ lahko izjemoma ima poslovne skrivnosti v delu dejavnosti, ki jo opravlja kot gospodarsko, tržno dejavnost, pri čemer pa je treba v vsakem posamičnem primeru najprej ugotoviti, ali sploh gre za informacijo, katere razkritje bi lahko vplivalo na tržni položaj organa.
V obravnavanem primeru se Pooblaščencu ni bilo treba spustiti v obravnavo tega vprašanja (torej, ali zahtevane informacije izvirajo iz t.i. tržne dejavnosti organa), saj je ugotovil, da prosilka zahteva podatke, ki jih organ, tudi če bi izvirali iz t.i. tržne dejavnosti, po ZGD-1 ne bi mogel označiti za poslovno skrivnost. Predmet zahteve je namreč podatek o višini najvišje odškodnine iz sklenjene izvensodne poravnave letos, ki jo je sklenil in izplačal organ, ki je javni zavod. Kot pravilno navaja prosilka v pritožbi, gre pri tem za podatek o porabi javnih sredstev in tako za podatek, ki je javen že po zakonu. To izhaja iz tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme (torej tudi v primerih, ko gre za izjemo poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Upoštevaje tretji odstavek 39. čl. ZGD-1 pa gospodarski subjekt podatkov, ki so javni po zakonu, ne more označiti za poslovno skrivnost. Zahtevana informacija, o višini najvišje odškodnine v letošnjem letu, je tako podatek, ki že po zakonu ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ne glede na voljo prizadetega subjekta. Pooblaščenca v nasprotno ni prepričalo niti sklicevanje organa na zaupnost podatkov iz postopka mediacije, na podlagi 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/2008). Navedeni člen namreč določa, da so zaupni vsi podatki iz mediacije, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. V konkretnem primeru gre za podatke, katerih razkritje zahteva zakon (in sicer tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ), zato sklicevanje organa na omenjeno določbo v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pooblaščenec je v obnovljenem postopku ugotovil, da podatek o porabi javnih sredstev predstavlja podatek o tem, kolikšen je bil dogovorjen znesek (treh) odškodnin in koliko je organ dejansko izplačal za ta namen iz javnih sredstev. Ker je organ z oškodovanci sklenil donatorsko pogodbo in dogovor o medsebojni kompenzaciji obveznosti, je treba kot del zahtevane informacije presojati tudi ta dva dokumenta. Šele na podlagi vseh teh dokumentov skupaj (naloga organa za nakazilo po mediacijskem dogovoru št. 152/4 z dne 30. 6. 2011, dogovora o kompenzaciji terjatev in obveznosti z dne 27. 6. 2011, pogodbe o donatorstvu z dne 27. 6. 2011 ter izpiska iz kontne kartice) je namreč mogoče priti do pravilnega odgovora na vprašanje prosilke, to je, kolikšen je bil dogovorjen znesek odškodnin iz sredstev organa in kolikšen znesek je bil oškodovancem dejansko izplačan. Kot že pojasnjeno, so oškodovanci od dogovorjene višine odškodnin (šlo je za tri oškodovance in posledično za tri samostojne odškodnine) en del v obliki donacije namenili organu, preostali del pa jim je bil izplačan.
Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da glede predmetnih dokumentov izjema poslovne skrivnosti ni podana, zato mora organ prosilki omogočiti dostop, v skladu z izrekom te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti v postopku presojal tudi, ali lahko informacija, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, predstavlja katero izmed drugih izjem iz prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ in ugotovil, da tudi nobena druga izjema od prosto dostopnih informacij ni podana. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da preostali del dokumentov, ki jih mora organ v skladu z 2. tč. izreka te odločbe prekriti, ni bil predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku, zato jih organ prosilki ni dolžan posredovati in se, ob smiselni uporabi 7. čl. ZDIJZ, prekrijejo. Ker prosilka ni zahtevala podatka o tem, komu je organ izplačal odškodnino, se Pooblaščencu sicer ne bi bilo treba spuščati v presojo, ali gre v tem delu za varovane osebne podatke ali ne. Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec pojasnjuje, da tudi v kolikor so na podlagi teh podatkov, brez imen in priimkov, osebe določljive, ne gre za varovane osebne podatke, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o tem, koliko je bilo določeni osebi oz. osebam izplačano iz javnih sredstev, namreč po zakonu ni varovan. Temelj za posredovanje teh podatkov javnosti je tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme (torej tudi v primerih, ko gre za izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev..
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec v obnovljenem postopku, na podlagi prvega odstavka 270. čl. ZUP, odločil, da je treba odpraviti odločbo št. 090-260/2011/4 z dne 23. 12. 2011. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, zavrnilni odgovor organa z dne 15. 11. 2011, ki se šteje kot zavrnilna odločba, odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe.
V postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka