Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 16.04.2012
Številka: 090-302/2011/11
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval več informacij, ki so povezane z delovanjem inšpektorjev v določenih postopkih. Organ je prosilcu zavrnil dostop do vseh dokumentov, ki jih je prosilec zahteval. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da večina dokumentov resnično ne obstaja, obstaja pa dokument, iz katerega je razvidno iz in na katerega inšpektorja je bil določen postopek presigniran. Dokument obstaja v obliki zaslonske slike, zato je  Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil.



ODLOČBA
Številka: 090-302/2011/11
Datum: 16. 4. 2012

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-247 z dne 5. 12. 2011, št. 090-18/2011-250 z dne 6. 12. 2011, št. 090-18/2011-260 z dne 9. 12. 2011, št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011, št. 090-18/2011-274 z dne 15. 12. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-247 z dne 5. 12. 2011 se zavrne;
2.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-250 z dne 6. 12. 2011 se zavrne;
3.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-260 z dne 9. 12. 2011 se zavrne;
4.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011 se zavrne;
5.    Pritožbi prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-274 z dne 15. 12. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednji dokument:
•    Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa »Lotus Notes, SPIS 4«, za inšpekcijski postopek št. 356-02-72/2004, iz katerega bo razvidno, iz katerega in na katerega inšpektorja je bil postopek presigniran.

6.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:

1.    Prosilec je na organ dne 7. 11. 2011 in 8. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje:
-    dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je gradbeni inšpektor Iztok Rus pooblaščena oseba IRSOP za izvedbo del v zadevi št. 356-02-72/2004;
-    uradnega dokumenta, iz katerega je razviden ukaz gradbenemu inšpektorju Iztoku Rusu, naj znova odpre že končano izvršbo v zadevi št. 356-02-72/2004.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-247 z dne 5. 12. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je dne 30. 3. 2011 že prejel podobno vlogo prosilca z dne 28. 3. 2011, v kateri je želel med drugim pridobiti vsa pisna pooblastila, s katerimi je bila zadeva št. 356-02-72/2004 dodeljena inšpektorju (inšpektorjem). Organ je njegovo zahtevo zavrnil z odločbo št. 090-18/2011-2 z dne 22. 4. 2011, ki jo je nato potrdil tudi organ II. stopnje s svojo odločbo št. 090-86/2011/2 z dne 25. 5. 2011. Pritožbeni organ je prosilcu pojasnil, da ima inšpektor neposredno, na podlagi 1. odstavka 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43-07;v nadaljevanju ZIN) pooblastilo, da pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku in po 4. odstavku 28. člena ZUP pooblastilo za odločanje v upravnem postopku. Inšpektor pridobi to pooblastilo s trenutkom imenovanja in mu ga torej »podeli« že sam zakon. O zahtevi za pridobitev dokumenta, iz katerega je razvidno, da je inšpektor Rus pooblaščen za vodenje postopka (in izvedbo del) št. 356-02-72/2004 je bilo torej že odločeno, zato je organ, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, vlogo prosilca moral zavreči (res iudicata). Glede druge zahteve prosilca z dne 8. 11. 2011 pa organ navaja, da je uradna oseba, ob vpogledu v zadevo št. 356-02-72/2004 ugotovila, da zahtevanega uradnega dokumenta, iz katerega je razviden ukaz gradbenemu inšpektorju Iztoku Rusu, naj znova odpre že končano izvršbo v zadevi št. 356-02-72/2004, ni. Ker torej zahtevan dokument ne obstaja, ga organ prosilcu ne more posredovati.

2.    Prosilec je na organ dne 8. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje:
-    pravnomočne odločbe o dovolitvi rušitve za črno gradnjo na naslovu Mestni trg 13 v                    Ljubljani;
-    ugotovitvenega sklepa inšpektorja iz leta 2010, ki se nanaša na črno gradnjo na naslovu  Mestni trg 13 v Ljubljani.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-250 z dne 6. 12. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da se rušitev nelegalne gradnje oz. upravna izvršba dovoli s procesnim aktom, to je s sklepom o dovolitvi izvršbe. Prosilec torej zahteva pravnomočen sklep o dovolitvi izvršbe za objekt na Mestnem trgu 13 v Ljubljani. Ob vpogledu v inšpekcijski spis je uradna oseba ugotovila, da tak dokument ni bil izdan. Prav tako ni v spisu ugotovitvenega sklepa inšpektorja iz leta 2010. Ker torej zahtevana dokumenta ne obstajata, jih organ prosilcu ne more posredovati.

3.    Prosilec je na organ dne 9. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovaje:
-    preostalega zapisnika izvršbe, pri kateri je sodeloval inšpektor Iztok Rus leta 2004, pri čemer se sklicuje na odločbo organa št. 090-18/2011/156 z dne 28. 10. 2011.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-260 z dne 9. 12. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da so bili prosilcu z odločbo št. 090-18/2011-156 z dne 28. 10. 2011, posredovani trije dokumenti (obvestila o oddaji naročila) ter posredovana informacija o so/delovanju gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa pri izvršbah. V obrazložitvi odločbe je bilo navedeno, da je uradna oseba v bazi podatkov za gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa našla dva dokumenta - zapisnika o izvršbi, in sicer v zadevah št. 356-02-638/2003-32 (zapisnik ni poskeniran) in 356-02-72/2004-53 (ta zapisnik prosilec že ima). Pri ponovnem preverjanju pa je organ ugotovil, da zadeve 356-02-638/2003 leta 2004 ni vodil inšpektor Iztok Rus in je bila zato posredovana informacija v obrazložitvi odločbe napačna. Organ je zato dne 9. 11. 2011 izdal sklep št. 090-18/2011-176, s katerim je popravil obrazložitev odločbe št. 090-18/2011-156 z dne 28. 10. 2011 in sicer tako, da je uradna oseba našla samo en dokument - zapisnik o izvršbi v zadevi 356-02-72/2004-53 (ta zapisnik se nanaša na prosilca in ga že ima). Odločba in sklep sta pravnomočna. Glede na navedeno je organ ugotovil, da prosilec zahteva dokument iz zadeve št. 356-02-638/2003, in sicer zapisnik o izvršbi iz leta 2004, ki naj bi ga napisal gradbeni inšpektor Iztok Rus. Ker zahtevan dokument ne obstaja, ga organ prosilcu ne more posredovati.

4.    Prosilec je na organ dne 9. 11. 2011 in 10. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje:
-    kopije strokovne podlage za ugotovitveni sklep, ki bi jo moral izdelati (posedovati) gradbeni inšpektor in kopije ugotovitvenega sklepa, ki bi ga moral gradbeni inšpektor poslati stranki v zadevi št. 356-02-72/2004 pred nameravano izvedbo prisilne izvršbe, ki je bila od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010;
-    kopije izvedbe šestih postopkov proučitve šestih prijav, ki so leta 2010 prispele v spis št. 356-02-72/2044.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je uradna oseba, ob vpogledu v elektronsko obliko inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004, ugotovila, da v spisu ni zahtevanih dokumentov, to je dokumenta o strokovni podlagi za ugotovitveni sklep in ugotovitveni sklep pred nameravano izvedbo upravne izvršbe. Glede nameravane upravne izvršbe je v spisu zabeleženo obvestilo o datumu upravne izvršbe, št. 356-02-72/2004-14 z dne 23. 9. 2010, ki ga je napisal gradbeni inšpektor Iztok Rus in je naslovljeno na oba inšpekcijska zavezanca. V obvestilu je navedeno, da se bo upravna izvršba opravila po pooblaščenem izvršitelju na stroške zavezanca, določen je tudi datum izvršbe, to je torek 12. 10. 2010. O upravni izvršbi je bil nato sestavljen zapisnik. Ker torej zahtevana dokumenta ne obstajata, ju organ prosilcu ne more posredovati. Glede druge zahteve pa organ navaja, da je uradna oseba organa, ob vpogledu v elektronsko obliko inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004, ugotovila, da so v spisu zabeležene prijave, ni pa zabeleženih dokumentov glede preučitve prijav. Prosilcu je v odločbi še pojasnjeno, da se posebni postopki v zvezi s prijavami ne vodijo, saj so prijave le informacija o domnevnih nepravilnostih, inšpekcijski postopki pa se uvedejo in vodijo po uradni dolžnosti, torej ne na zahtevo prijavitelja. Ker zahtevani dokumenti ne obstajajo, se jih prosilcu ne more posredovati.

5.    Prosilec je na organ dne 11. 11. 2011 in 12. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje:
             - pravil organa, ki opredeljujejo postopek pre/signiranja zadeve iz inšpektorja na inšpektorja in kopije  
               dokumenta organa, iz katerega bo razviden postopek pre/signiranja iz inšpektorja na inšpektorja;
             - uradnega dokumenta, iz katerega bo jasno/razumljivo razvidno, da se je zadeva št. 356-02-72/2004     
               presignirala iz inšpektorice Metke Trampuž na inšpektorja Iztoka Rusa.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-274 z dne 15. 12. 2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je prosilcu posredoval interni akt organa »Navodilo o poslovanju inšpektorata RS za okolje in prostor z dokumentarnim gradivom«, št. 020-39/2010. Signiranje in presigniranje zadev sta navedena v točki 5.1 na strani 5. Prosilcu se tudi pojasnjuje, da je pojem »signirni (dodeljevalni) znak« opredeljen v 2. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. I. RS, st. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07,  122/07-popr., 31/08, 35/09, 58/10 in 101/10, v nadaljevanju Uredba). Uredba v posebnem poglavju ureja dodeljevanje  (signiranje) zadev in dokumentov (členi od 121. do 123.). Tako je v 121. členu določeno, da se vsaka zadeva dodeli v reševanje (signira) pristojni organizacijski enoti ali pooblaščenemu javnemu uslužbencu. Zadeve, ki se kasneje dodelijo v reševanje drugi organizacijski enoti ali drugemu javnemu uslužbencu, pa se presignirajo. Glede druge zahteve zato organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da zahtevan dokument ne obstaja.  Presigniranje zadeve je namreč razvidno iz računalniške aplikacije Spis4, rubrika »lnfo o posegih« (evidentiral, spremenil), iz katere je razvidno, da se je zadeva presignirala iz enega na drugega inšpektorja. Te rubrike pa se po mnenju organa ne da niti skopirati niti natisniti. Da bi organ ustregel prosilcu, bi jo moral ročno prepisati, torej ustvariti nov dokument, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, iz računalniške baze pa ni možno natisniti rubrike »lnfo o posegih«, je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper zgoraj naveden odločbe je prosilec dne 21. 12. 2011 pri organu, ustno na zapisnik, vložil pritožbo, saj odločitev organa, v vseh izpodbijanih odločbah, smatra za napačno.

Pooblaščenec je dne 28. 12. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-299 z dne 22. 12. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 14. 2. 2012 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Glede zahteve pod prvo točko je organ pojasnil, da je bilo že s strani Pooblaščenca odločeno, da pooblastila inšpektorjev ne obstajajo. Glede na navedeno tudi zahtevano pooblastilo ne obstaja. Organ še pojasni, da zadeva št. 356-02-72/2004 nikoli ni bila zaključena, zato je inšpektor Iztok Rus ni na novo odprl. Zadeva je bila na inšpektorja le presignirana. Zaradi tega zahtevani dokument ne obstaja. Pooblaščenec je v zadevo tudi vpogledal, pri čemer je ugotovil, da so navedbe organa resnične. Glede zahteve pod drugo točko je na ogledu in camera Pooblaščenec vpogled v spis št. 356-02-1727/2004, ki se nanaša na prosilčevo zahtevo. Pooblaščenec je v računalniškem programu organa (Lotus Notes) iskal pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe, pri čemer tega dokumenta ni našel. Organ še pojasni, da ugotovitveni sklep ne obstaja. Inšpektor v dokaznem postopku namreč le pridobiva potrebna dokazila, na podlagi katerih ugotovi, ali gre za kršitev ali ne. V primeru kršitev se izda odločba, v nasprotnem primeru pa sklep o ustavitvi postopka. Nikakor pa ne ugotovitveni sklep. Pooblaščenec je vpogledal v omenjeno zadevo in zahtevanega dokumenta prav tako ni našel. Glede zahteve pod tretjo točko je Pooblaščenec dne 20. 2. 2012 od organa v presojo prejel zapisnik, ki je predmet zahteve prosilca. V času ogleda in camera namreč organ do omenjenega dokumenta ni imel dostopa, zato je bilo dogovorjeno, da se zapisnik Pooblaščencu posreduje naknadno. Pooblaščenec je ob pregledu posredovanega zapisnika ugotovil, da inšpektor Iztok Rus leta 2004 ni vodil postopka izvršbe v zadevi št. 356-02-638/2003. Ugotovitev organa, da je v odločbi št. 090-18/2011-156 z dne 28. 10 2011 napačno ugotovil, da je pri izvršbi sodeloval inšpektor Iztok Rus, je torej pravilna, kar pomeni, da zahtevani dokument, torej zapisnik izvršbe, pri kateri je sodeloval inšpektor Iztok Rus leta 2004 v zadevi št. 356-02-638/2003, ne obstaja. Glede zahteve pod četrto točko organ pojasni, kot je bilo že zgoraj navedeno, da ugotovitveni sklep ne obstaja. Organ navede, da je prosilec prejel sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe v letu 2008 in obvestilo o datumu upravne izvršbe z dne 23. 9. 2010. Organ še navede, da je gradbeni inšpektor stranki posredoval vse potrebne listine oziroma dokumente, ki mu jih mora posredovati pred izvedbo prisilne izvršbe, kot to določa ZUP. Organ še navede, da dokumenti, iz katerih bi bil razviden postopek proučitve šestih prijav, ne obstajajo. Kot je že bilo navedeno v odločbi organa št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011, se na podlagi prejete prijave inšpektor odloči, ali bo postopek uvedel ali ne. Pooblaščenec je vpogledal v spis in ugotovil, da zahtevani dokument resnično ne obstaja. Glede zahteve pod peto točko, pa je na ogledu in camera Pooblaščenec našel dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca. Pooblaščenec je namreč vpogledal v računalniški program organa »Lotus Notes, SPIS 4«, pod inšpekcijske postopke »Prostor«, v iskalnik pa najprej vnesel št. 356-02-72/2004, kliknil za zadevo, s pritiskom na ikono »Posegi« (desno zgoraj) pa prišel do prikaza, iz katerega je razvidno, da se je zadeva presignirala iz inšpektorice Metke Trampuž na inšpektorja Iztoka Rusa. S pritiskom na tipko »PrtSc«, ki se nahaja na računalniški tipkovnici, je Pooblaščenec nato naredil zaslonsko sliko prikaza, ki ga je prekopiral v wordov dokument in natisnil.

Pooblaščenec je dne 17. 2. 2012 prosilcu posredoval zapisnik o ogledu in camera, v katerem ga je pozval na morebitne ugovore oziroma nasprotne argumente oziroma da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca.

Prosilec je dne 23. 2. 2012 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, pri čemer se z navedbami organa, ki so podane v zapisniku, ne strinja. Glede zahteve pod četrto točko obrazložitve te odločbe prosilec v odgovoru navaja, da je organ Pooblaščenca na ogledu in camera nalagal, saj je že iz dokumentacije, s katero je bil prosilec opremljen z odločbo Pooblaščenca št. 090-239/2011/7 z dne 14. 2. 2012 razvidno, da je pred nameravano izvršbo, z izvajalcem rušenja, potrebno opraviti terenski ogled in sestaviti zapisnik takšnega ogleda.

Pritožba zoper odločbo, št. 090-18/2011-247 z dne 5. 12. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-18/2011-250 z dne 6. 12. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-18/2011-260 z dne 9. 12. 2011, ni utemeljena
Pritožba zoper odločbo, št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-18/2011-274 z dne 15. 12. 2011, je utemeljena.

1. Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2. Pojem informacije javnega značaja

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.

V obravnavanem primeru je sporen sam obstoj zahtevanih informacij, saj se organ sklicuje na to, da z njimi ne razpolaga, pritožba prosilca pa izhaja iz nasprotnih argumentov (torej, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati). Pooblaščenec je v postopku tako moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti resnično obstajajo in ali izpolnjujejo pogoje za obstoj informacij javnega značaja oziroma so glede dostopa do teh dokumentov podane kakšne izjeme po 6. členu ZDIJZ.

3. Obstoj informacije javnega značaja

Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti iz prve, druge, tretje in četrte točke izreka te odločbe, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.

Glede odgovora prosilca na poziv Pooblaščenca na morebitne ugovore zoper zapisnik z ogleda in camera, pa Pooblaščenec navaja, da v odgovoru prosilec govori o opravljenem terenskem ogledu in zapisniku s takšnega ogleda, ki pa ni bil predmet zahteve prosilca pod četrto točko obrazložitve te odločbe. Prosilec je namreč v zahtevi govoril o ugotovitvenem sklepu, ki bi ga organ moral posredovati stranki, pred nameravano izvedbo prisilne izvršbe, pri čemer je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da takšen dokument ne obstaja, prosilec pa naj bi vse potrebne dokumente pred izvedeno izvršbo tudi že prejel. Ker navedbe prosilca v odgovoru na poziv torej niso bile predmet zahteve prosilca, v konkretnem postopku niso relevantne oz. se Pooblaščenec do njih ne bo opredeljeval.

Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevam prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Glede zahteve pod peto točko izreka te odločbe Pooblaščenec navaja, da je na ogledu in camera našel dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca. Gre namreč za zaslonsko sliko, iz katere je razvidno, da se je zadeva št. 356-02-72/2004 presignirala iz inšpektorice Metke Trampuž na inšpektorja Iztoka Rusa. Zaslonska slika je slika, ki predstavlja posnetek celega ali dela računalniškega zaslona. Zaslonska slika nastane s pritiskom na tipko na računalniški tipkovnici (»PrtSC«), pri čemer se nato zaslonsko sliko shrani v wordov dokument, ki omogoča, da se takšno sliko tudi natisne. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da zahtevani dokument prosilca obstaja v obliki zaslonske slike, pri čemer se natis takšne slike ne šteje kot ustvarjanje novega dokumenta. Da izpis dokumenta v elektronski obliki ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta, izhaja tudi iz 2. odstavek 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacije javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05) ki določa, da če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Takšno stališče je Pooblaščenec zavzel že v odločbi št. 090-294/2011/10 z dne 5. 3. 2012.

V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do zahtevanega dokumenta.

3.1. Izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

Že iz določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je pri pregledu pridobljenega dokumenta, to je zaslonske slike, ugotovil, da se v dokumentu pojavljajo imena in priimki javnih uslužbencev, ki so v postopku evidentirali kakršnekoli spremembe, med drugim presignirali zadeve iz enega inšpektorja na drugega, pri čemer so navedena tudi imena in priimki inšpektorjev. Imena in priimki inšpektorjev oziroma javnih uslužbencev sicer nedvomno predstavljajo njihove osebne podatke, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Kot že navedeno, se namreč osebni podatki lahko obdelujejo, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede imen in priimkov javnih uslužbencev, navedenih v zaslonski sliki, pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno osebni podatki posameznikov, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da v tem ni tudi nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.

4. Zaključek

Glede prve, druge, tretje in četrte točke izreka te odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbe prosilca zoper odločbe št. 090-18/2011-247 z dne 5. 12. 2011, št. 090-18/2011-250 z dne 6. 12. 2011, št. 090-18/2011-260 z dne 9. 12. 2011, št. 090-18/2011-269 z dne 13. 12. 2011, kot neutemeljene zavrnil.

Glede pete točke izreka te odločbe, pa je Pooblaščenec ugotovil, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz pete točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati zaslonsko sliko, ki se izpiše, če v računalniški program organa »Lotus Notes, SPIS 4«, pod inšpekcijske postopke »Prostor«, v iskalnik vnesemo št. 356-02-72/2004, s klikom na zadevo, pa se v zgornjem desnem kotu prikaže ikona »Posegi«. S klikom na ikono se izpiše prikaz, iz katerega je razvidno, da se je zadeva presignirala iz inšpektorice Metke Trampuž na inšpektorja Iztoka Rusa. V skladu s peto točko izreka te odločbe, je organ prosilcu tako v roku 31 dni od prejema te odločbe dolžan posredovati naslednji dokument:
•    Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa »Lotus Notes, SPIS 4«, za inšpekcijski postopek št. 356-02-72/2004, iz katerega bo razvidno, iz katerega in na katerega inšpektorja je bil postopek presigniran.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                              


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka