Prosilec - DARS d.d.
+ -Številka: 090-241/2011/1
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je kot udeleženec prometne nesreče zaprosil DARS d.d. za pridobitev in zavarovanje videoposnetka prometne nesreče, ki se je zgodila v enem od avtocestnih tunelov. Ker organ o zahtevi ni odločil v zakonskem roku, je Pooblaščenec prevzel zadevo v odločanje. Tako je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno glede pridobitve reprodukcije videoposnetka ker je bilo ugotovljeno, da:
- je zahtevana informacija v neposredni in tesni zvezi z izvajanjem javne službe in tudi izvajanjem javnih pooblastil organa in
- zahtevana informacija ne predstavlja nobene od izjem iz 6. člena ZDIJZ - prav tako ne gre za izjemo varstva osebnih podatkov, ker je posnetek take kakovosti, da ne omogoča identifikacije voznikov in sopotnikov ter lastnikov vozil.
Pooblaščenec pa je zahtevo prosilca za zavarovanje videoposnetka s sklepom zavrgel, ker ne gre za upravno zadevo. Prosilec namreč ni imel v mislih instituta zavarovanja dokazov po 204. in 205. členu ZUP.
ODLOČBA
Številka: 090-241/2011/1
Datum: 22. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 255. člena in 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ...., z dne 21. 10. 2011 zoper molk organa: Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Zahtevi prosilca, z dne 2. 9. 2011 se delno ugodi. Organ mora v 31 dneh od prejema te odločbe prosilcu na elektronskem nosilcu posredovati reprodukcijo barvnega videoposnetka št. (39) K07, z dne 29. 8. 2011, ki prikazuje promet in prometno nesrečo v predoru Golovec, in sicer v trajanju od 21. ure 7 minut in 15 sekund do 21. ure 7 minut in 33 sekund.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
in naslednji
S K L E P:
1. Zahteva prosilca, z dne 2. 9. 2011 in pritožba prosilca, z dne 21. 10. 2011 se v delu, ki se nanašata na zavarovanje dokaza, zavržeta.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 2. 9. 2011 pri organu (Regionalni center za nadzor in upravljanje prometa) vložil zahtevo za vpogled v videoposnetek prometne nesreče, ki se je 29. 8. 2011 ob približno 21.00 uri zgodila v predoru Golovec (Ljubljana) iz smeri Dolenjske proti Štajerski. V prometni nesreči sta bila udeležena osebno vozilo (katerega voznik je bil prosilec) in tovorno vozilo. Poleg tega je prosilec organ zaprosil za zavarovanje omenjenega dokaza.
Prosilec je dne 25. 10. 2011 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa (datirana 21. 10. 2011), ker organ ni v zakonskem roku (20 delovnih dni) odločil o njegovi zahtevi za vpogled v videoposnetek in njegovo zavarovanje. V pritožbi je pojasnil, da je zahtevo vložil osebno v tajništvu centra v Dragomlju. Sam je bil udeležen v prometni nesreči z osebnim vozilom, ki je bilo popolnoma uničeno. Povzročitelj pa naj bi bil romunski državljan v tovornem vozilu.
Pooblaščenec je zahtevo prosilca, v kateri se ni skliceval izrecno na določbe ZDIJZ, in njegovo pritožbo, ki je bila vložena na obrazcu pritožbe po ZDIJZ, obravnaval po določbah ZDIJZ, saj je ocenil, da bo prosilec na tej pravni podlagi najbolj učinkovito uveljavil svoje interese.
Pooblaščenec je dne 28. 10. 2011 organ na podlagi prvega odstavka 255. člena ZUP pozval, da mu v postavljenem roku sporoči razloge za zamudo pri odločanju.
Organ je dne 8. 11. 2011 Pooblaščencu pojasnil, da je Služba za nadzor in vodenje prometa sporočila, da so kamere v predoru Golovec zelo stare, kar pomeni, da se posnetki na njih ne hranijo daljši čas. Zato organ v času zahteve s posnetki ni več razpolagal. Poleg tega iz posnetkov ne bi bilo mogoče razbrati nobenih relevantnih podatkov, saj so zelo slabe ločljivosti. Zato na posnetkih ni mogoče razbrati registrskih tablic ali obraznih značilnosti posameznika.
Pooblaščenec je na podlagi pojasnila organa ocenil, da razlogi za zamudo pri odločanju niso upravičeni, zato je na podlagi drugega odstavka 255. člena ZUP prevzel zadevo v odločanje in organu dne 10. 11. 2011, zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, predlagal izvedbo ogleda in camera videonadzornega sistema v prostorih organa. Organ je pojasnil, da so želeni videoposnetek vendarle našli, saj naj bi bila v konkretnem primeru narejena kopija, sicer pa naj bi se posnetki hranili le 5 dni. Ker ogled ni bil potreben, je organ Pooblaščencu dne 15. 11. 2011 posredoval predmetni videoposnetek v formatu MPEG, shranjenem na CD-ju.
Dne 16. 11. 2011 je prosilec pri Pooblaščencu spremenil prvotno zahtevo, in sicer tako, da je namesto vpogleda, zahteval pridobitev videoposnetka na elektronskem nosilcu. Pooblaščenec je obe vlogi (zahtevo in njeno spremembo) štel za popolni z vidika 66. člena ZUP in 17. člena ZDIJZ, spremembo zahtevka pa dovolil v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP.
Zahteva prosilca je delno utemeljena.
1. Obrazložitev odločbe
1.1. Uvodno
Pooblaščenec je opravil ogled videoposnetka, ki ga je prejel od organa. Pri tem je ugotovil, da je predmet pritožbenega odločanja barvni videoposnetek prometa v predoru Golovec v Ljubljani št. (39) K07, z dne 29. 8. 2011 v trajanju od 21. ure 7 minut in 15 sekund do 21. ure 7 minut in 33 sekund (skupaj 18 sekund). Ključni dogodek posnetka je prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebno in tovorno vozilo.
Po stališču organa in prepričanju Pooblaščenca obravnavani videoposnetek vsebinsko ustreza zahtevi prosilca. Tudi trajanje posnetka je ustrezno, saj vključuje tudi krajši časovni odsek dogajanja pred trkom ter po trku.
Pooblaščenec še ugotavlja, da gre pri obravnavanem videoposnetku za dokument v smislu predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom.
Ker je Pooblaščenec namesto organa prevzel zadevo v odločanje, je v prvi fazi presodil, ali organ spada med zavezance po 1. členu ZDIJZ in ali predmetni videoposnetek predstavlja informacijo javnega značaja. V drugi fazi je presodil, ali je glede vsebine posnetka podana katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
1.2. O organu kot o zavezancu za odločanje o informacijah javnega značaja
Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v prvem odstavku 1. člena ZDIJZ – to so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organ v delu dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe (npr. gradnja avtocest kot koncesijska dejavnost po 5. in 8. členu Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 97/10; ZDARS-1) in vzdrževanje avtocest po 16. členu Zakonu o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10; ZCes-1) ali izvajanje javnih pooblastil (npr. del upravljanja avtocest po 9. členu ZDARS-1) spada med zavezance iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Do statusa organa se je Pooblaščenec že večkrat opredelil, na primer z odločbami št. 021-139/2008/9, 090-28/2010/5 in 090-2/2010/17. Dejstvo na eni strani, da gre pri organu s statusnega vidika za gospodarsko družbo ali po drugi strani, da je ustanovitelj država, na opredeljen status organa kot zavezanca, ne vpliva; bistvena atributa sta torej izvajanje javne službe in obstoj javnih pooblastil. K umestitvi organa med zavezance po ZDIJZ posredno nakazuje tudi dejstvo podvrženosti pravilom javnega naročanja in podvrženost nadzoru Računskega sodišča RS.
1.3. Izpolnjevanje pogojev za obstoj informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz omenjenega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- gre za informacijo (dokument), ki izvira iz delovnega področja organa - informacija je povezana z delom organa in jo je ta izdelal ali pridobil v okviru izvajanja svojih javnopravnih pristojnosti,
- organ z njo razpolaga in
- informacija se nahaja v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, in da se ta nahaja v materializirani obliki (prim. navedbe v uvodnem delu obrazložitve).
Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da je zahtevana informacija v neposredni in tesni zvezi z izvajanjem javne službe in tudi izvajanjem javnih pooblastil. Po 4. členu Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Slovenije (Ur. l. RS, št. 97/10; ZDARS-1) organ opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Po 5. členu ZDARS-1 organ izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun v okviru koncesije gradenj. Po 9. členu ZDARS-1 organ upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje. Upravljanje med drugim obsega tudi nadzor nad prometno ureditvijo na cestah. Vzdrževanje med drugim pomeni tudi vzdrževanje objektov na avtocestah in nadzor nad stanjem javnih cest - 16. člen Zakona o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10; ZCes-1). Vzdrževanje pa vključuje tudi vzdrževanje morebitnih naprav, kot so po prepričanju Pooblaščenca tudi videonadzorni sistemi. Po 55. členu ZCes-1 med naloge upravljanja med drugim sodi tudi nadzor nad prometom (sicer v originarni pristojnosti direkcije). Tudi po prej veljavnem Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS) je organ v skladu s prej veljavnim Zakonom o javnih cestah (ZJC) kot javno pooblastilo opravljal nekatere naloge upravljanja, ki so povezane z izvajanjem videonadzora: nadziranje stanja cest (tretja alineja prvega odstavka 19. člena ZJC), nadziranje prometne ureditve na cestah (četrta alineja prvega odstavka 19. člena ZJC) ter organiziranje obveščanja javnosti o stanju cest in prometa na njih (deseta alineja prvega odstavka 19. člena ZJC). Podobno določa tudi ZDARS-1 v 9. členu, kjer kot javno pooblastilo šteje nadzor nad prometno ureditvijo na cestah in organiziranje obveščanja javnosti o stanju cest in prometa na njih.
Temeljne aktivnosti oziroma obveznosti organa - gradnja, vzdrževanje in upravljanje avtocest, torej spadajo v področje izvajanja javne službe in izvajanja javnih pooblastil. Pod aktivnost gradnje avtocest se šteje tudi vgradnja vseh cestnih naprav v smislu 2. člena ZCes-1 (kamor se po prepričanju Pooblaščenca uvršča tudi videonadzorni sistem za izvajanje nadzora nad stanjem cest, prometa in ureditve). V konkretnem primeru je organ tisti, ki je pri gradnji predora Golovec vzpostavil videonadzorni sistem, kot del zagotavljanja varnosti v predorih. Še več, organ ima ta sistem tudi v upravljanju, kar pomeni, da izvršuje ključne upravljavske pravice – dostop do sistema, vzdrževanje sistema, skrb za hrambo posnetkov, skrb za izvajanje postopkov in ukrepov za zavarovanje zbirke posnetkov, odločanje oziroma zagotavljanje posnetkov upravičenim uporabnikom, neposredno pregledovanje posnetkov, neposredno spremljanje prometa in stanja na avtocestah, odločanje o kvaliteti in hrambi posnetkov, odločanje o lokacijah in številu videonadzornih kamer in podobno. Prek omenjenih pravic in dolžnosti organ izvršuje tudi posamezne elemente vzdrževanja in upravljanja avtocest. Vzpostavitev, izvajanje in drugi elementi upravljanja z videonadzornim sistemom deloma sama po sebi pomenijo neposredno izvajanje javne službe in javnih pooblastil, deloma pa je videonadzor v podporo oziroma služi učinkovitemu izvajanju drugih nalog, ki prav tako spadajo na področje javne službe in javnih pooblastil.
V podporo zgornjemu stališču je treba omeniti tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007, iz katere izhaja, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa.
Ker zahtevani dokument torej predstavlja informacijo javnega značaja skladno z zgoraj opisanimi kriteriji, je bilo v nadaljevanju potrebno presoditi še, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
1.4. Presoja obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa
1.4.1. Splošno
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja - izjema varstva tajnih podatkov (1. točka), izjema varstva poslovne skrivnosti (2. točka), izjema varstva osebnih podatkov (3. točka), izjema varstva poročevalskih enot (4. točka), izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti (5. točka), izjema varstva kazenskega pregona in prekrškovnega postopka (6. točka), izjema varstva upravnega postopka (7. točka), izjema varstva sodnih postopkov (8. točka), izjema varstva dokumenta v nastajanju (9. točka), izjema varstva naravnih in kulturnih vrednot (10. točka) ter izjema varstva notranjega delovanja (11. točka). V primeru obstoja katere od izjem, mora organ prosilcu v celoti ali delno zavrniti dostop do zahtevanih informacij.
1.4.2. Preskus po uradni dolžnosti
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preskusil, ali se v zahtevanem dokumentu – videoposnetku nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od predstavljenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi predvajanja zahtevanega videoposnetka (pri katerem je šlo za statično postavitev kamere pod določenim kotom v smeri vožnje) je Pooblaščenec ugotovil, da je na njem mogoče razbrati naslednje elemente (dejstva oziroma vsebino): tunelska cev, vozišče, tunelska oprema oziroma tunelske naprave in označbe, talne označbe, približno sedem mimo vozečih osebnih avtomobilov, ki v trku niso bili udeleženi, osebni avtomobil in tovorno vozilo, ki sta bila udeležena v trku, identifikacija posnetka »(39) K07«, datum posnetka in točen čas (trajanje) posnetka.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da vsebina zahtevanega dokumenta ne predstavlja nobene od izjem prostega dostopa do informacij javnega značaja:
- ker zahtevani dokument ne vsebuje tajnih podatkov po zakonu, ki ureja tajne podatke;
- ker zahtevani dokument ne vsebuje poslovnih skrivnosti po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
- ker zahtevani dokument ne razkriva poročevalskih enot v smislu zakona, ki ureja državno statistiko;
- ker zahtevani dokument ne vsebuje podatkov, ki bi lahko predstavljali davčno tajnost, po zakonu, ki ureja davčni postopek;
- ker organ v zvezi s konkretno prometno nesrečo ne vodi in ni pristojen voditi nobenega postopka po zakonu, ki ureja prekrške in kazenski postopek. Dokument bi se sicer lahko uporabil za potrebe morebitnega kazenskega pregona ali v prekrškovnem postopku, vendar njegovo razkritje javnosti, nikakor ne bi moglo škodovati izvedbi tovrstnega postopka;
- ker organ v zvezi s konkretno prometno nesrečo ne vodi postopka po zakonu, ki ureja splošni ali posebni upravni postopek. Dokument bi se sicer lahko uporabil za potrebe morebitnega upravnega postopka pri organu ali drugem upravnem organu, vendar njegovo razkritje javnosti, nikakor ne bi moglo škodovati izvedbi tovrstnega postopka;;
- ker organ v zvezi s konkretno prometno nesrečo ne vodi in ni pristojen voditi nobenega postopka po zakonih, ki urejajo sodne postopke. Dokument bi se sicer lahko uporabil v morebitnem sodnem postopku (npr. zaradi odškodninske tožbe), vendar njegovo razkritje javnosti, nikakor ne bi moglo škodovati izvedbi tovrstnega postopka;
- ker dokument po naravi stvari ni dokument v nastajanju, pač pa s tehničnega vidika zaključen v trenutku, ko je bilo dogajanje v tunelu posneto (ob 21. uri 7 minut in 33 sekund);
- ker zahtevani dokument ne vsebuje podatkov o naravnih ali kulturnih vrednotah, po predpisih, ki urejajo njihovo varstvo;
- ker zahtevani dokument očitno ne spada med t.i. interne dokumente, poleg tega pa njegovo razkritje javnosti nikakor ne bi moglo povzročati motenj pri siceršnjem delovanju organa;
- ker niso izpolnjeni pogoji, zaradi katerih bi razkritje posnetkov javnosti pomenilo nezakonito obdelavo osebnih podatkov (o tem posebej v naslednji točki).
Zato je Pooblaščenec zahtevi prosilca v celoti ugodil, kar pomeni, da mu mora organ v postavljenem roku posredovati zahtevani dokument na elektronskem nosilcu (npr. na CD-ju).
1.4.3. Posebej o izjemi varstva osebnih podatkov
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti tudi možnost privolitve določena z zakonom. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je treba ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da posamezniki (zgolj) na podlagi videoposnetka niso določeni in tudi ne določljivi. Videoposnetek zaradi kota snemanja, goriščne razdalje in kakovosti namreč ne omogoča razbrati obrazov voznikov ali sopotnikov (vključno s prosilcem), prav tako ni mogoče razbrati registrskih številk na vozilih. To velja tudi v trenutku, ko je osebno vozilo, udeleženo v trku s sprednjim delom obrnjeno proti kameri (npr. posnetek ob 21. uri 7 minut in 16 sekund). Navedeno potrjuje tudi stališče organa v dopisu, z dne 8. 11. 2011 (prim. uvodni del obrazložitve). Ker torej ne gre za osebne podatke posameznikov, tudi ni potrebna pravna podlaga za njihovo razkritje javnosti. Zato pogoji za obstoj izjeme varstva osebnih podatkov v konkretnem primeru niso izpolnjeni.
Zgornje stališče oziroma ugotovitev seveda ne pomeni, da ne bi bilo mogoče z nesorazmernimi napori ter na podlagi dodatnih, zunanjih dejstev, ki ne izvirajo iz posnetka (npr. s pomočjo podatkov, s katerimi razpolaga policija) doseči določljivosti posameznikov, ki so upravljali ali se nahajali v vozilih. Vendar to z vidika konkretnega postopka ni relevantno, saj je v tem postopku bistveno, da dokument ne bo razkrit javnosti (prosilec v konkretnem postopku nastopa kot del javnosti) na način, da bi se na samem dokumentu nahajalo zadosti podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče nedvomno določiti enega ali več posameznikov.
2. Obrazložitev sklepa
Po 204. in 205. členu ZUP se lahko izvede dokaz za zavarovanje kadarkoli med postopkom, pa tudi še pred začetkom postopka, če je podana utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje otežkočena. Zavarovanje dokazov se opravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke oziroma tistega, ki ima od tega pravno korist. V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo in razloge zaradi katerih misli, da se kasneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Za zavarovanje dokazov med postopkom je pristojen organ, ki vodi postopek. Za zavarovanje dokazov pred začetkom postopka je pristojen organ, na katerega območju so stvari, ki si jih je treba ogledati, oziroma na katerega območju prebivajo osebe, ki jih je treba zaslišati.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ni imel v mislih zavarovanja v smislu 204. in 205. člena ZUP, pač pa zavarovanje v smislu ohranitve posnetka, tj. izdelave kopije (reprodukcije) ali preprečitve brisanja oziroma uničenja. ZUP namreč omogoča, da se z namenom zavarovanja dokaz izvede (npr. izvede se ogled posnetka in naredi zapisnik), ne pa tudi, da se fizično ohrani tudi sam dokazni predmet, ki je v konkretnem primeru hkrati tudi predmet zahteve. »Zavarovanje dokaza« v smislu, ki ga zahteva prosilec, v postopku po ZUP ali ZDIJZ ni mogoče, saj tovrstne pravice sploh ne urejata.
Glede na navedeno, predmet zatrjevane pravice (zavarovanje dokazov v smislu ohranitve podatkov) torej sploh ni upravna zadeva, o kateri bi bilo mogoče odločati v upravnem postopku na prvi ali drugi stopnji. Zato se zahtevo in pritožbo prosilca v tem delu zavrže.
Poleg tega je očitno, da je organ na podlagi zahteve prosilca, na lastno pobudo ali na zahtevo drugega upravičenca, izdelal kopijo zahtevanega posnetka in na ta način ohranil predmet zahteve tako, da ga je bilo mogoče uporabiti v postopku po ZDIJZ in ga je mogoče uporabiti v morebitnih drugih postopkih (npr. prekrškovni postopek, sodni postopek). Na ta način je bilo hote ali nehote ugodeno tudi interesom prosilca.
3. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilca odločil sam, in sicer tako, da je organu naložil, da prosilcu posreduje reprodukcijo zahtevanega dokumenta - videoposnetka v celoti, in sicer tako, kot je določeno v izreku te odločbe.
Pooblaščenec je izdal sklep o zavrženju na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
V postopku izdaje odločbe in sklepa posebni stroški niso nastali (prim. 2. točka odločbe in 2. točka sklepa).
Ta odločba in sklep sta v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ali sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe ali sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo ali sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka