Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-209/2011/5
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval pooblastila gradbenih inšpektorjev, dokumente, ki nakazujejo na napake in nezakonitost pri izvedbi izvršbe/rušitve ter pojasnila o tem, kateri podatki o pooblaščeni osebi naročnika se posredujejo izvajalcu gradbenih del in kolikokrat je organ izdal odločbo za odklop komunalnih vodov v imenu in za ime pogodbenega izvajalca. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti res ne razpolaga, prav tako pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi od njega to zahtevala.
ODLOČBA
Številka: 090-209/2011/5
Datum: 3. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 10. 2011, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-117 z dne 26. 9. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-117 z dne 26. 9. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ naslovil:
1. Zahtevo z dne 19. 8. 2011, za posredovanje pooblastila, da je gradbeni inšpektor Iztok Rus pooblaščen za področje Ljubljana - Moste,
2. Zahtevo z dne 19. 8. 2011, za posredovanje informacij:
1) Kolikokrat je IRSOP izpolnil določbo 3. odst. 6. čl. iz pogodbe št. 2522-10-000012 z
dne 21. 4. 2010 tako, da je s sklepom o dovolitvi izvršbe izvajalcu dostavil tudi
podatke o pooblaščeni osebi naročnika v zvezi z izvedbo del po posamezni
inšpekcijski določbi?
2) Kolikokrat je gradbeni inšpektor brez uradnega pooblastila pogodbenega naročnika
v zvezi z izvedbo del po posamezni inšpekcijski odločbi in brez uradnega pooblastila
pogodbenega izvajalca, v imenu in za ime pogodbenega izvajalca izdal kakršnokoli
odločbo za odklop komunalnih vodov?
3) Kolikokrat je IRSOP od leta 2006 do danes v pogodbo z izvajalcem rušitvenih del
(Bračko) vnesel vsebino 6. in 7. čl. (iz pogodbe za leto 2010)? Kolikokrat je spoštoval vsebinsko primerljiv 6. čl. iz leta 2010 in kolikokrat ni bil spoštovan vsebinsko primerljiv eksplicitno predpisan 7. čl. pogodbe št. 2522-10-000012 z dne
21.4.2010?
3. Zahtevo z dne 20. 8. 2011, za odgovor na vprašanje: »Ali RS MOP IRSOP od dne osamosvojitve RS do dandanes beleži kakšno uradno priznano strokovno nezakonitost/zmoto/napako v izvedbi izvršbe/rušitve, ki bi imela za posledico povračilo/plačilo povzročene materialne in nematerialne škode?«
4. Zahtevo z dne 12. 9. 2011, za posredovanje odgovorov na vprašanji:
1) Od kje, kdaj in od koga gradbeni inšpektorici Veseli Baloš uradno pooblastilo, da v dokumentu IRSOP št. 356-02-72/2004-332 z dne 4. 8. 2011 odgovarja v imenu gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa?
2) Od kje, kdaj in od koga gradbeni inšpektorici Veseli Baroš uradno pooblastilo, da v dokumentu št. 356-02-72/2004-332 z dne 4. 8. 2011 odgovarja v imenu Silve Bračko s.p.?
Organ je v zvezi z zahtevami prosilca prosil za pomoč direktorja inšpekcije za prostor Srečka Valiča, ki je v dopisu št. 0612-64/2011/ z dne 16. 9. 2001 pojasnil sledeče:
- Vprašanje 1: v vseh primerih; zahtevano pooblastilo ne obstaja
- Vprašanje 2: odločba o odklopu elektrike po določbi 158. člena Zakona o graditvi objektov (Ul. l. RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZGO-1) nima nikakršne zveze z odklopom objekta po pogodbi z izvajalcem
- Vprašanje 3: tako 6. in 7. člen, kot tudi drugi členi pogodb z izvajalcem, se spoštujejo
- Vprašanje 4: odgovarjanje na dopise zavezancev v inšpekcijskih postopkih, kot tudi na dopise drugih oseb, se uvršča v delovno področje vodje gradbene inšpekcije v Območni enoti Ljubljana. Izvajalec gradbenih del v postopku upravne izvršbe odločbe gradbene inšpekcije opravlja le dela, določena s pogodbo o rušenju objektov.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-117 z dne 26. 9. 2011, s katero je zahteve prosilca delno zavrnil. Glede prve točke organ pojasnjuje, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja dne 29. 8. 2011 po elektronski pošti prejela vlogo prosilca z dne 19. 8. 2011. V vlogi prosilec navaja, da je slišal, da naj bi bil gradbeni inšpektor Iztok Rus pooblaščen za področje Ljubljana-Moste. Prosilec poziva, da se organ izkaže z uradnim dokumentom, ki pravno presega pogodbo št. 2522-10-000012 z dne 21. 4. 2010, sklenjeno med organom in operativnim izvajalcem izvršbe. Ker zahtevek ni bil razumljiv, je uradna oseba organa prosilca po elektronski pošti dne 15. 9. 2011 pozvala, naj vlogo dopolni tako, da natančneje opredeli, kateri dokument želi prejeti. Isti dan je po telefonu poklical prosilec in pojasnil, da je vsebina zahteve navedena v »zadevi« (to je: »Področno!? pooblastilo za (še!?) gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa«). Tako je ugotovljeno, da prosilec želi prejeti dokument - pooblastilo gradbenemu inšpektorju Iztoku Rusu, da je pooblaščen za področje Ljubljana-Moste. Zahtevo prosilca organ zavrne, saj po njihovem mnenju prosilec zahteva informacijo, ki ne obstaja. Po ZDIJZ se namreč posredujejo le dokumenti, ki se nahajajo v materializirani obliki, torej tisti, ki obstajajo, in organ z njimi razpolaga. Dokumenta, ki ga zahteva prosilec, ni, zato ga organ ne more posredovati. Glede druge točke organ zahtevi prosilca delno ugodi in mu posreduje pogodbe o izvedbi rušitvenih del za leta 2006, 2007, 2008, 2009 in 2011. Za leto 2010 je prosilec pogodbi že prejel z odločbo št. 090- 18/2011-10 z dne 18. 5. 2011, s katero sta mu bili poslani pogodbi št. 2522-10-000011 z dne 21. 4. 2010 (za I. sklop) in št. 2522-10-000012 z dne 21. 4. 2010 (II. sklop). Organ prosilcu, skupaj z odločbo, posreduje dokumente, iz katerih je delno razviden odgovor na 3. vprašanje iz druge točke (vsebina 6. člena):
- Pogodba št. 2522-06-000030 z dne 28. 3. 2006 (I. sklop)
- Pogodba št. 2522-06-000031 z dne 28. 3. 2006 (II. sklop)
- Pogodba št. 2522-07-000011 z dne 7. 3. 2007 (I. sklop)
- Pogodba št. 2522-07-000012 z dne 7. 3. 2007 (II. sklop)
- Pogodba št. 2522-08-000011 z dne 31. 3. 2008 (I. sklop)
- Pogodba št. 2522-08-000012 z dne 31. 3. 2008 (II. sklop)
- Pogodba št. 2522-09-000011 z dne 31. 3. 2009 (I. sklop)
- Pogodba št. 2522-09-000012 z dne 31. 3. 2009 (II. sklop)
- Pogodba št. 2522-11-000011 z dne 22. 4. 2011
Dokumenti ne vsebujejo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZVOP-1). V ostalem delu organ zahtevo prosilca zavrne. Prosilec namreč zahteva informacije, ki ne obstajajo, saj organ ne razpolaga z dokumenti in ne vodi evidenc, iz katerih bi izhajali odgovori na zgoraj postavljena vprašanja. Ker torej informacij ni, jih organ prosilcu ne more posredovati. Glede tretje točke organ zahtevo prosilca zavrne, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ ne razpolaga z dokumenti in ne vodi evidenc, iz katerih bi izhajal odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje. Ker torej zahtevane informacije ni, je organ prosilcu ne more posredovati. Glede četrte točke organ zahtevo prosilca zavrne. Prosilec po njihovem mnenju zahteva informacije, s katerimi organ ne razpolaga. Ker torej zahtevane informacije ni, je organ prosilcu ne more posredovati. Organ se v obrazložitvi odločbe sklicuje tudi na obrazložitev Pooblaščenca iz odločbe št. 090-86/2011/2 z dne 25. 5. 2011, ki je v zvezi s pooblastilom inšpektorja za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora navedel: »Inšpektor pridobi to pooblastilo s trenutkom imenovanja in mu ga torej "podeli" že sam zakon (ne pa predstojnik, slednji pa mu ga tudi ne more odvzeti).«
Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 10. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Prosilec namreč meni, da bi organ z vsemi zahtevanimi dokumenti moral razpolagati, če bi le-ta deloval skladno z lastnimi predpisi, pogodbami in v sladu z veljavnimi zakoni. Glede prvih dveh zahtev prosilec meni, da dokumenti obstajajo, saj inšpektor ne more delovati in odločati brez pooblastila. Glede tretje zahteve prosilec meni, da nedvomno obstaja kakršni koli dokument, ki nakazuje na nepravilnost pri izvršbi. Pri tem se sklicuje na uradni podatek Ministrstva za okolje in prostor, da je neverjetnih cca. 20% odločb/sklepov organa pravno spornih/zavrženih/odpravljenih. Glede četrte zahteve pa prosilec navaja, da zadeva ni bila namenjena organu, ampak koordinatorki gradbenih inšpektorjev Veseli Baroš. Prosilec zato tudi sprašuje, zakaj je na njegov dopis odgovorila uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja in ne omenjena inšpektorica, na katero je bil dopis naslovljen. Po mnenju prosilca je omenjena inšpektorica nepooblaščeno odgovarjala na problematiko vdora v hidrantno omrežje in posledično dvodnevno krajo vode.
Pooblaščenec je dne 18. 10. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-138 z dne 17. 10. 2011, s katerim je ta Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 2. 11. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.
Ogled in camera brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera, glede posameznih zahtev prosilca, pojasnil sledeče: Glede prve zahteve organ pojasni, da so inšpektorji dodeljeni znotraj posameznih območij, vendar lahko inšpekcije opravljajo na področju celotne Slovenije. Za podelitev pooblastila ni nobenega notranjega akta, saj se ta podeli na podlagi zakona, že s samim imenovanjem inšpektorja v naziv. Dodelitev posamezne zadeve pa se določi na podlagi notranjega, internega dogovora. Iz navedenega sledi, da organ z zahtevanim pooblastilom ne razpolaga, saj ga po zakonu tudi ni dolžan imeti. Glede prve točke druge zahteve organ pojasni, da je inšpektor, ki vstopi v stik z izvajalcem, pooblaščena oseba, zato konkretno pooblastilo ne obstaja. To mu je, kot je bilo pojasnjeno že pri prvi zahtevi, podeljeno z zakonom. Gradbeni inšpektor, ki vodi postopek, vstopi v stik z izvajalcem in ga s postopkom o konkretni zadevi seznani. Opravita skupni ogled predmeta postopka, dogovorita se o datumu izvršbe, o predvidenem času, inšpektor izvajalcu posreduje vse potrebne listine ipd. To so podatki, s katerimi naročnik vedno seznani izvajalca in so mišljeni v 6. členu pogodbe, ki je sklenjena med naročnikom in izvajalcem. Glede druge točke druge zahteve organ pojasni, da ZGO-1 daje pravno podlago gradbenemu inšpektorju, za izdajo odločbe o odklopu komunalnih naprav, ki se posreduje direktno pristojnemu javnemu podjetju. V postopku gradbenega inšpektorja zakon ne določa, v katerih primerih se mora taka odločba izdati. Gre za prosto presojo inšpektorjev. Ta postopek tudi nima nobene nujne oziroma obvezujoče povezave z izvršilnim postopkom. Ne gre za nujno posledico izvršilnega naslova, ampak gre za samostojen postopek. Glede tretje točke druge zahteve pa organ pojasni, da sta omenjena 6. in 7. člen pogodb med naročnikom in izvajalcem vključena v vse pogodbe od leta 2006 do danes. Omenjene pogodbe je organ že posredoval prosilcu skupaj z odločbo št. 090-18/2011-117 z dne 26. 9. 2011. Organ dodatno pojasni, da gradbeni inšpektorji omenjena člena spoštujejo v vseh postopkih, na način kot je omenjeno v zgornjih navedbah. Glede tretje zahteve organ navaja, da se ne spomni nobenega postopka, ki bi se izkazal za priznano strokovno nezakonitost/zmoto/napako v izvedbi izvršbe/rušitve, ki bi imela za posledico povračilo/plačilo povzročene materialne in nematerialne škode. Organ torej z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prav tako pa ne razpolaga z dokumentom, ki bi ga izdalo pristojno ministrstvo, kot drugostopenjski organ (Ministrstvo za okolje in prostor) ali upravno sodišče. Organ še navaja, da se prosilčeva zahteva nanaša le na postopek izvedbe izvršbe, podatek, ki ga navaja v pritožbi, pa se nanaša na vse postopke pri organu. Glede četrte zahteve organ pojasni, da je gradbena inšpektorica Vesela Baroš koordinatorka gradbene inšpekcije v Območni enoti Ljubljana. V času, ko je gradbena inšpektorica odgovorila na dopis Mestne občine Ljubljana, v imenu inšpektorja Iztoka Rusa, je bil omenjeni inšpektor odsoten. Da se na omenjen dopis odgovori v čim krajšem možnem času, je inšpektorica Vesela Baroš, kot koordinatorka gradbene inšpekcije, pripravila odgovor. Glede odgovora gradbene inšpektorice v imenu Silve Bračko, pa organ pojasnjuje, da je Silva Bračko s.p. izvajalec gradbenih del, izvršilni postopek pa vodi gradbeni inšpektor, zato tudi gradbeni inšpektor pošilja odgovore, ki se nanašajo na izvršbo. Odgovor torej ne pripravlja in jih ne pošiljam izvajalec gradbenih del. Organ še pojasni, da je na dopis odgovorila uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja in ne gradbena inšpektorica Vesela Baroš, kateri je bil po navedbah prosilca dopis tudi namenjen, saj se je vsebina dopisa nanašala na področje informacij javnega značaja, ki sodi v njeno pristojnost.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacij zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevane informacije ne obstajajo.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec glede zahtevanih pooblastil inšpektorjev ugotavlja, da ima inšpektor neposredno, na podlagi prvega odstavka 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43-07;v nadaljevanju ZIN), pooblastilo, da pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku. Inšpektor pridobi to pooblastilo s trenutkom imenovanja in mu ga torej »podeli« že sam zakon in ne predstojnik. Takšno stališče je Pooblaščenec zavzel že v odločbi št. 090-86/2011/2 z dne 25. 5. 2011. Pooblaščenec dodatno še navaja, da organ tudi ni dolžan pripraviti internega akta, ki ureja dodelitev posameznih zadev posameznim inšpektorjem, te se namreč podeljujejo na podlagi internega dogovora. Glede izdaje odločbe za odklop komunalnih vodov pa Pooblaščenec navaja, da ZGO-1 v 158. členu določa, da, če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Iz navedenega torej sledi, da ima gradbeni inšpektor pravno podlago za izdajanje odločb za odklop komunalnih vodov že v zakonu, kar pomeni, da gradbeni inšpektor v imenu in za ime pogodbenega izvajalca ne izdaja odločb. Organ torej ne more posredovati dokumenta, iz katerega bi izhajalo, kolikokrat je gradbeni inšpektor brez pooblastila izdal odločbo za odklop komunalnih vodov v imenu in za ime pogodbenega izvajalca, saj ta ne obstaja. Glede ostalih zahtev, ki se nanašajo na spoštovanje 6. in 7. člena sklenjenih pogodb med naročnikom in izvajalcem ter na posredovanje podatkov o pooblaščeni osebi naročnika izvajalcu, pa Pooblaščenec ne vidi razloga, da bi podvomil v pojasnila organa.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegovih zahtev, saj je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval pogodbe, sklenjene med naročnikom in izvajalcem gradbenih del, iz katerega je razviden odgovor na tretjo točko druge zahteve. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-18/2011-117 z dne 26. 9. 2011, kot neutemeljeno zavrnil.
Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.
Pooblaščenec tudi meni, da že iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahteve prosilca, izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve in mu je posredoval vse informacije in dokumente, s katerimi dejansko razpolaga. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka