Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-196/2011/7
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval, da organ tričlanski komisiji CZPNN (Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor) dovoli pregled spisa, ki se nanaša na opravljanje pravniškega državnega izpita za deset imenovanih odvetnikov in odvetnic. Poleg tega je prosilec zahteval izdajo overjene (verodostojne) kopije rokopisa pisne naloge, s pisnega dela pravniškega državnega izpita (PDI) za navedeno osebo ter izdajo overjene (verodostojne) kopije potrdila o opravljenem PDI in spričevala, da je imenovana oseba diplomirani pravnik. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, pri rokopisih pisne naloge s pisnega dela PDI pa gre tudi za varovano avtorsko delo. Pooblaščenec je zapisal, da ZDIJZ prosilcu ne daje pravice, da bi od organa zavezanca zahteval overjeno (verodostojno) kopijo rokopisa, saj kot način seznanitve z zahtevano informacijo ZDIJZ določa le vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pooblaščenec je še ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in ni možna uporaba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema od izjeme zaradi opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca), saj odvetniki ne opravljajo nobenih javnopravnih nalog, niso zaposleni v javnem sektorju, prav tako pa niso imenovani na javno funkcijo.
ODLOČBA
Številka: 090-196/2011/7
Datum: 21. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor, Alpska cesta 62, 4248 Lesce (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 9. 2011, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-24/2011/6, z dne 20. 9. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 9. 8. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je med drugim navedel, da zahteva:
1. Da se tričlanski komisiji CZPNN v zakonsko določenem roku dovoli pregled spisa, ki se nanaša na opravljanje pravniškega državnega izpita za naslednje osebe:
- ………., odvetnika v Radovljici,
- ………., odvetnika v Ljubljani,
- ………., odvetnico v Radovljici,
- ………., odvetnika v Radovljici,
- ………., odvetnika v Radovljici,
- ………., odvetnika v Radovljici,
- ………., odvetnico v Radovljici,
- ………., odvetnika v Radovljici,
- ………., odvetnico v Radovljici,
- ………., odvetnico v Radovljici
2. Izdajo overjene (verodostojne) kopije rokopisa pisne naloge, s pisnega dela PDI za navedeno osebo
3. Izdajo overjene (verodostojne) kopije potrdila o opravljenem PDI in spričevala, da je imenovana oseba diplomirani pravnik.
Prosilec v zahtevi obenem obširno pojasnjuje, kakšen je njegov namen pridobivanja zahtevanih podatkov, pri čemer pa Pooblaščenec ugotavlja, da se za dostop do informacij javnega značaja pravni ali kakršenkoli drug interes ne zahteva, zato je Pooblaščenec štel, da navedbe prosilca v tem delu niso relevantne za konkretno pritožbeno zadevo in se do njih ni posebej opredeljeval.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V odločbi št. 090-24/2011/6 z dne 20. 9. 2011 organ najprej navaja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ, v nadaljevanju pa pojasnjuje, da podatki o opravljenem pravniškem državnem izpitu posameznika nedvomno predstavljajo osebne podatke. Dalje organ pojasnjuje, da je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, kar pomeni, da ne gre za javno funkcijo in da odvetniki niso javni funkcionarji, zato zanje ne velja tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ. Iz navedenega razloga je organ prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil. Organ še dodaja, da gre pri rokopisih pisne naloge s pisnega dela PDI tudi za varovano avtorsko delo.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 28. 9. 2011 pri organu vložil pritožbo. V njej poziva Pooblaščenca, naj ugodi njegovi pritožbi zoper izpodbijano odločbo, obenem pa predlaga, naj Pooblaščenec organu zaradi kršenja rokov, ki jih določa ZDIJZ za odgovor prosilcem, izreče sankcijo. Ponovno obširno pojasnjuje namen svoje zahteve (ugotavljanje verodostojnosti uradnih oseb v slovenskem pravosodju). Dodaja, da je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, ne glede na omejitve iz prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, če gre med drugim za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije. V konkretnem primeru je uvodoma navedenih deset odvetnikov, za katere prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja, javnih uslužbencev (uradne osebe Republike Slovenije, zahtevani podatki pa se brez dvoma nanašajo na delovno razmerje teh javnih uslužbencev). Prosilec obenem še dodaja, da se ne strinja z organom, da gre za varovane osebne podatke, prvič iz razloga, ker gre za javne uslužbence, drugič pa iz razloga, da so osebni podatki odvetnikov v javnosti javno objavljeni tako na internetu, kot na tablah, pripetih na odvetniških pisarnah teh odvetnikov kot javnih uslužbencev. Prav tako se prosilec ne strinja s stališčem organa, da gre pri pisnih delih PDI – ja za avtorska dela.
Pritožbo prosilca je organ dne 10. 10. 2011, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 8. 11. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da razpolaga z dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, da pa vztraja, da gre za varovane osebne podatke, pa tudi za varovana avtorska dela. Na ogledu je Pooblaščenec vpogledal v spise o opravljenih PDI za odvetnike ………………. Glede spisov za ……….in ……….je organ pojasnil, da sta spisa že v arhivu RS in da ju lahko prosilec zahteva tam. Gre namreč za spisa iz leta 1977 oz. 1972 in organ ju je že predal Arhivu RS. Pooblaščenec je z vpogledom v spise o opravljenih PDI, s katerimi organ razpolaga, ugotovil, da se v posameznem spisu nahajajo pisni deli, ki zanimajo prosilca, poleg tega pa tudi dokumentacija o ustnem delu ter druge listine, ki izkazujejo pogoje za pristop k PDI. Pooblaščenec je tako ugotovil, da organ z vso dokumentacijo, razen s spisi za odvetnika ………. in ………., razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da izpodbija odločbo organa v celoti. V zvezi s številnimi navedbami prosilca, tako v zahtevi kot v pritožbi, glede domnevnih nepravilnosti pri opravljanju pravniškega državnega izpita s strani uradnih oseb v pravosodju (kot jim imenuje prosilec), Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja pristojen za vprašanje obstoja informacij javnega značaja in za vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, nima pa se pristojnosti spuščati v presojo vsebinskih nepravilnosti izven tega področja. Pooblaščenec se tako do navedb prosilca, ki se ne nanašajo na vprašanje dostopa do informacij, posebej ne opredeljuje, ker te navedbe niso relevantne za odločitev v tem pritožbenem postopku, niti nanj ne morejo vplivati. V kolikor prosilec razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo utemeljen sum, da je v postopkih opravljanja pravniškega državnega izpita prihajalo do nepravilnosti, Pooblaščenec poudarja, da naj poda kazensko ovadbo na tožilstvo, ki je edino pristojno za pregon kaznivih dejanj. Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ) in da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Kljub temu, da prosilec navaja, da informacije zahteva v imenu slovenskega ljudstva in da ima med svojo dejavnostjo registrirano tudi dejavnost civilnega nadzora, Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ ne pozna privilegiranih prosilcev. Povedano drugače, ne glede na to, kdo je prosilec po ZDIJZ, če gre za informacije javnega značaja, so te prosto dostopne vsakomur. V postopku po ZDIJZ tako ne sme priti do rezultata, da bi določene informacije posameznemu prosilcu bile dostopne kot informacije javnega značaja, drugemu prosilcu, ki bi zahteval iste dokumente, pa ne bi bile. Pravni interes za dostop do informacij, ki ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, namreč ni pomemben.
2. Presoja pritožbe prosilca
Prosilec je v točki 1 zahteve z dne 5. 8. 2011 navedel, da zahteva, »da se tričlanski komisiji prosilca, v zakonsko določenem roku, omogoči pregled spisa, ki se nanaša na opravljanje PDI za točno navedene odvetnike. Prosilec je v točki 2 zahteve obenem zahteval tudi izdajo overjenih (verodostojnih) kopij rokopisov pisnih delov pravosodnih izpitov, in sicer za vsakega navedenega odvetnika posebej. V točki 3 zahteve je prosilec zahteval overjene (verodostojne) kopije potrdila o opravljenem PDI in spričeval, da so imenovane osebe diplomirani pravniki.
V zvezi s tem Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da mora, upoštevaje 17. člen ZDIJZ, prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja obvezno navesti naslednje sestavine:
1. Informacijo, s katero se želi seznaniti
2. Na kakšen način se želi z zahtevano informacijo seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz navedenega izhaja, da ZDIJZ prosilcu ne daje pravice, da bi od organa zavezanca zahteval overjeno (verodostojno) kopijo rokopisa. Kot način seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja ZDIJZ določa le vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Ker prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi vztraja na pridobitvi overjene (verodostojne) kopije rokopisov, Pooblaščenec tako ugotavlja, da je zahtevo in pritožbo prosilca v zvezi z 2. in 3. tč. njegove zahteve z dne 5. 8. 2011 treba zavrniti že iz razloga, ker prosilec zahteva nekaj, za kar v ZDIJZ ni pravne podlage. Povedano drugače, prosilec na podlagi ZDIJZ od organa lahko zahteva zgolj navadno fotokopijo oz. prepis, ne pa tudi overjenih dokumentov. Da je pravica do overjenih potrdil iz uradnih evidenc samostojna pravica, ki ni enaka pravici dostopa do informacij javnega značaja, izhaja tudi iz primerjave četrtega odstavka 82. čl. ZUP, ki vsakomur omogoča dostop do informacij javnega značaja v upravnih zadevah in 179. čl. ZUP, ki posebej in neodvisno od tega ureja pravico do overjenih potrdil iz uradnih evidenc. Pritožba prosilca je tako že iz tega razloga neutemeljena, kljub temu pa bo Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnil (glej nadaljevanje obrazložitve te odločbe, tč. 3), da je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil tudi iz razloga varstva osebnih podatkov.
2. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga (razen glede spisov za odvetnika ………. in ………., ki ju je organ že posredoval Arhivu RS). Se je pa Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih organ dostop prosilcu lahko zavrne.
3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec presojal obstoj teh izjem v obravnavanem primeru.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec tako glede zahteve prosilca ugotavlja, da vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, vsebujejo osebne podatke, saj so na njihovi podlagi posamezniki točno določeni in ne le določljivi.
V zvezi z navedbami prosilca, da je zahtevane osebne podatke treba razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ Pooblaščenec pojasnjuje, da prosilcu ne more slediti iz naslednjih razlogov:
1. Zmotna je ugotovitev prosilca, da so odvetniki javni uslužbenci oz. da opravljajo javno funkcijo. Kot je pravilno pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, je odvetništvo svoboden poklic. Povedano drugače, odvetniki ne opravljajo nobenih javnopravnih nalog, niso zaposleni v javnem sektorju, prav tako pa niso imenovani na javno funkcijo s strani Državnega zbora, kot zmotno navaja prosilec. Odvetniki tako niso uradne osebe v pravosodju, prav tako se ne financirajo iz javnih sredstev. Glede vprašanja, kdo je javni uslužbenec, je treba upoštevati 1. in 2. odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju ZJU), iz katerega izhaja, da je javni uslužbenec posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju. Pri tem ZJU določa, da sestavljajo javni sektor po tem zakonu državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Kot že povedano, se odvetniki ne uvrščajo v nobeno izmed navedenih kategorij, zato niso javni uslužbenci in se nanje ZJU ne nanaša. Odvetniki prav tako niso javni funkcionarji, kar sledi iz definicije javnih funkcionarjev, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS). Ta v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Kot že povedano, odvetniki niso imenovani niti voljeni za opravljanje izvršilne ali sodne funkcije, zato niso javni funkcionarji. Da je odvetništvo svoboden poklic, ne izhaja zgolj iz Ustave RS, ki določa, da je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon (137. čl. Ustave RS), ampak tudi iz Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18793, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZOdv). Ta v 1. členu določa, da odvetniki opravljajo odvetništvo kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov in odvetnic. 3. člen ZOdv obenem določa, da je odvetnik pri opravljanju svojega dela samostojen in neodvisen, iz 5. člena ZOdv pa izhaja, da se odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se bo nanj obrnila ali ne. Iz navedenega tako sledi, da odvetniki ne opravljajo javnopravnih nalog, se ne financirajo iz javnih sredstev, prav tako pa niso javni uslužbenci niti javni funkcionarji. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere bi bilo mogoče zahtevane osebne podatke odvetnikov razkriti, tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
2. Pooblaščenec ne more slediti niti pritožbeni navedbi prosilca, da je zahtevane osebne podatke treba razkriti, ker so ti že prosto dostopni. Drži sicer, kot navaja prosilec, da so nekateri podatki odvetnikov v javnosti že dostopni, vendar pa prosilec ne zahteva dostopa do teh podatkov, ampak želi dostop do celotnih spisov o opravljenih PDI, kar pa je bistveno širši obseg osebnih podatkov. Podatki, ki so javno dostopni o odvetnikih, so njihovi kontaktni podatki, torej podatki, ki so potrebni, da jih stranke lahko kontaktirajo, niso pa prosto dostopni vsi podatki v zvezi z opravljanjem PDI. Ti podatki javno niso dostopni in za njihovo objavo v javnosti Pooblaščenec tudi ne vidi nobene zakonske podlage. Ob tem velja opozoriti, da ker organ spada v javni sektor, bi za razkritje zahtevanih osebnih podatkov prosilcu, oz. za njihovo obdelavo (tudi razkritje osebnih podatkov javnosti je ena od oblik obdelave osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1) bila potrebna zakonska podlaga. 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spada tudi organ) namreč določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Upoštevaje vse zgoraj navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so pritožbene navedbe prosilca neutemeljene. Ker je bilo dostop do zahtevanih podatkov treba zavrniti že iz razloga varstva osebnih podatkov, se Pooblaščencu v tem postopku ni bilo treba spustiti v obravnavo vprašanja, ali gre pri pisnih delih PDI za varovana avtorska dela. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka