Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-156/2011/7
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval posredovanje kopij spričevala o strokovni usposobljenosti za konkretnega delavca, ki izvaja dimnikarske storitve na dimnikarskem območju Velenje, in odstotek zasedenosti tega delavca. Organ je zahtevo zavrnil in se skliceval na to, da s podatkom o pridobljeni strokovni izobrazbi ne razpolaga, v zvezi z odstotkom zasedenosti kadra pa se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je glede dokumenta, za katerega je organ trdil, da z njim ne razpolaga, ugotovil, da je organ v času odločanja na prvi stopnji z njim razpolagal, vendar ga zgolj ni evidentiral v sistem za ravnanje z dokumentarnim gradivom. Pooblaščenec je dodal, da 14 dnevna odsotnost osebe, ki bi glavni pisarni organa lahko povedala, v katero zadevo naj se knjiži prejeti dokument, ne pomeni, da organ na določen dan (ko je odločal na prvi stopnji) s tem dokumentom ni razpolagal. Glede podatka o odstotku zasedenosti konkretnega delavca, pa je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni uporabil instituta delnega dostopa, saj bi moral varovane osebne podatke prekriti in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela zahtevanih informacij.
ODLOČBA
Številka: 090-156/2011/7
Datum: 27. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-63/2011 z dne 5. 7. 2011 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-63/2011 z dne 5. 7. 2011 se ugodi in se odločba odpravi.
Organ mora prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente:
- spričevalo o zaključnem izpitu št. ………, pri čemer mora prekriti ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter naziv in naslov šole, ki izdaja spričevalo (prvi dve ročno napisani vrstici spričevala);
- dokument o zasedenosti kadrov z dne 11. 3. 2011 (dokument s stolpci tabele "dimnikarsko območje", "število naprav" in "zasedenost kadrov"), pri čemer mora prekriti vsa imena in priimke zaposlenih dimnikarjev.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 10. 6. 2011 vložil zahtevo za dostop do kopije spričevala o strokovni usposobljenosti za delavca ……….., ki izvaja dimnikarske storitve na dimnikarskem območju Velenje, in odstotek zasedenosti tega delavca.
Organ je z odločbo št. 090-63/2011 z dne 5. 7. 2011 v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Glede zahteve po pridobljeni strokovni izobrazbi je organ zahtevo zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je namreč lahko le informacija, ki pri organu že obstaja v materializirani obliki, organ pa je po ZDIJZ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. V zvezi z odstotkom zasedenosti kadra pa je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da z dokumentom, ki izkazuje odstotek zasedenosti konkretnega delavca razpolaga, vendar meni, da bi razkritje tega podatka pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Organ je zavrnitev dostopa torej utemeljil na 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki opredeljuje izjemo varstva osebnih podatkov kot razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Organ je še dodal, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Organ je navedel, da bi šlo v primeru razkritja konkretnih osebnih podatkov za obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, zato je za takšno obdelavo potrebna ustrezna pravna podlaga. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov lahko predstavlja tudi 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa da se ne glede na morebitne izjeme, tudi izjemo varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. A organ je ugotovil, da za uresničevanje načela javnosti zadostuje podatek o odstotku zasedenosti kadra na posameznem dimnikarskem območju in pri tem nista pomembna ime in priimek konkretnega zaposlenega.
Prosilec je 28. 7. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa. Prosilec navaja, da se z zavrnitvijo dostopa zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ne strinja, ker je organ v skladu v skladu s 7. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe (Ur.l. RS št. 105/2007) dolžan izvajati strokovni nadzor nad izvajalci dimnikarske službe. Poleg tega je organ v skladu s 24. členom koncesijske pogodbe dolžan izvajati nadzor nad koncesionarjem Eko dim d.o.o., ki je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe in ima državno koncesijo na dimnikarskem območju Velenje, ter na tem območju izvaja dimnikarske storitve s kadrom, ki ga ni prijavil na razpis. V skladu s 24. členom koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan organu nemudoma predložiti kopije zahtevanih listin. Prosilcu se zdi napačno tolmačenje, da gre pri izvajalcih javnih služb za osebne podatke, saj so ti javni. Podatki o delavcih, kot so ime in priimek in njegova strokovna izobrazba, so javni podatki, ker mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarske storitve samo s tistim kadrom, ki ga je prijavil na javni razpis in s takšno strokovno izobrazbo, kot je bil prijavljen na razpisu. Prosilec meni, da gre v danem primeru za zlorabo uradnega položaja uradne osebe, ker v dokumentih, s katerimi organ razpolaga, ni imenovanega delavca, ki izvaja dimnikarske storitve, obenem pa imenovani nima ustrezne strokovne izobrazbe. Po drugi strani pa po mnenju prosilca organ razpolaga z drugimi dokumenti, za drugega delavca, pa tega uradna oseba ne želi razkriti, kar po mnenju prosilca kaže na kaznivo dejanje uradne osebe.
Organ je 12. 8. 2011 Pooblaščencu v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.
Pooblaščenec je dne 11. 10. 2011 organ pozval, naj mu pojasni, ali res ne razpolaga z zahtevanim dokumentom (spričevalom zaposlenega delavca), oziroma okoliščine neobstoja zahtevanega dokumenta, saj je po navedbah organa omenjeni delavec dejansko zaposlen kot dimnikar in bi organ moral razpolagati z njegovim spričevalom. Uradna oseba je po ponovnem preverjanju obstoja zahtevanega dokumenta dne 12. 10. 2011 sporočila, da organ v času iskanja dokumentov (okoli 22. 6. 2011) ni razpolagal s spričevalom za konkretnega zaposlenega, zato je oseba, ki pokriva dimnikarsko področje in na katero je signirana zadeva, ki se nanaša na dimikarsko območje Velenje, kamor spada tudi omenjeni delavec, pozvala podjetje Eko dim d.o.o., da organu dostavi predmetno spričevalo. Podjetje je spričevalo dne 24. 6. 2011 poslalo na uradni e-naslov organa. Ker iz e-pošte ni bilo razvidno, za katero zadevo gre, glavna pisarna organa ni vedela, kam knjižiti zadevo. Zato je bila oseba, ki pokriva dimnikarsko področje, po e-pošti naprošena, da pojasni, pod katero zadevo naj se spričevalo knjiži. Ker pa je bila ta oseba od 24. 6. do 12. 7. 2011 odsotna, je glavna pisarna šele dne 13. 7. 2011 knjižila e-sporočilo. Tako je po navedbah organa spričevalo navedenega delavca do 13. 7. 2011 (torej tudi v času izdaje odločbe) dejansko obstajalo le na uradnem e-poštnem naslovu organa, do njega pa delavci organa niso imeli dostopa.
Pooblaščenec je dne 25. 10. 2011 pridobil spričevalo za konkretnega delavca od koncesionarja Eko dim d.o.o., saj to ni bilo priloženo v sporočilu organa z dne 12. 10. 2011 (v tem sporočilu se sicer nahaja e-sporočilo koncesionarja Eko dim d.o.o., ki ga je poslal organu, vendar brez dejanske priponke).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Organi zavezanci in pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 1. člena ZDIJZ. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila namreč vložena pri Ministrstvu za okolje in prostor, ministrstva pa so kot del izvršilne veje oblasti, skladno s 14. členom Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002, s sprem. in dop.; ZDU-1), državni organi in torej sodijo v kategorijo organov zavezancev po ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Organ z informacijami nedvomno razpolaga, saj mu jih je v postopku reševanja te pritožbe tudi posredoval oziroma izkazal, da z njimi razpolaga v sistemu Spis, Lotus Notes.
Obstoj dokumenta, ki izkazuje odstotek zasedenosti kadra, ni vprašljiv, saj je organ to ugotovil tako v izpodbijani odločbi, kot tudi v dopisu, s katerim je organ odstopil zadevo v reševanje in posredoval zahtevani dokument. V zvezi s tem dokumentom mora Pooblaščenec ugotoviti, ali je podana kakšna izjema, ki bi omejila prost dostop do tega dokumenta.
Obstoj dokumenta, ki predstavlja pridobljeno strokovno izobrazbo, pa je bolj vprašljiv, zato je moral Pooblaščenec preveriti, ali je organ razpolagal z zahtevanim dokumentom v času odločanja na 1. stopnji, torej do izdaje izpodbijane odločbe (5. 7. 2011). Ni sporno, da je organ z dokumentom razpolagal od 13. 7. 2011, ko je glavna pisarna organa knjižila dokument, vendar je bila takrat odločba št. 090-63/2011 že izdana. A Pooblaščenec je v konkretnem primeru ugotovil, da je organ z omenjenim dokumentom razpolagal že v času odločanja na prvi stopnji (v času izdaje odločbe). Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je sicer pojasnila okoliščine, ki so botrovale odločitvi organa, da s predmetnim spričevalom ne razpolaga, vendar te okoliščine ne opravičujejo zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja. V postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da je organ kot institucija (zavezanec po ZDIJZ) dne 24. 6. 2011 z zahtevanim dokumentom nedvomno razpolagal, saj mu je bil poslan na uradni elektronski naslov. Dejstvo, da je bila oseba, ki bi glavni pisarni organa lahko povedala, v katero zadevo naj knjiži prejeti dokument, več kot 14 dni odsotna in zato delavci organa niso mogli dostopati do zahtevanega dokumenta, ne pomeni, da organ 24. 6. 2011 s tem dokumentom ni razpolagal. Če je datum prejema dokumenta s strani organa nesporen, datum knjiženja pa je bistveno kasnejši od datuma prejema, ni nobenega razumnega razloga za trditev, da organ z dokumentom ni razpolagal v času izdaje odločbe prve stopnje. V tem času se je namreč dokument dejansko nahajal pri organu. Primerljiva situacija bi bila, če uradna oseba ne bi našla zahtevanega dokumenta v času odločanja (torej ji tudi ne bi bil dosegljiv, saj ne bi vedela, kje se nahaja), v pritožbenem postopku pa bi se ugotovilo, da je dokument pri organu že ves čas bil, le da mogoče na kakšnem drugem mestu. Prosilec pa tudi ne more trpeti posledic zavrnitve dostopa do dokumentov, če organ ni sposoben organizirati dela na način, da posamezni dokumenti zaradi odsotnosti posameznega javnega uslužbenca ne bi več kot 14 dni bili evidentirani v sistemu za upravljanje z dokumentarnim gradivom, kar verjetno predstavlja tudi kršitev Uredbe o upravnem poslovanju.
Glede obeh zahtevanih dokumentov, spričevala in odstotka zasedenosti kadra, je torej Pooblaščenec ugotovil, da organ z njima razpolaga, v nadaljevanju pa je moral ugotoviti, ali obstojijo kakšne izjeme od prostega dostopa do teh dveh dokumentov.
2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
2.1 Splošno o izjemi varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je pri zavrnitvi dostopa do dokumenta, ki izkazuje odstotek zasedenosti konkretnega delavca, skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju navedeno v celoti velja tudi za dostop do spričevala za konkretnega delavca. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVOP-1) pa v 1. odstavku 9. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor seveda sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Pri izjemi varstva osebnih podatkov je pomembno upoštevati tudi samo definicijo osebnega podatka in posameznika iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
2.2 Uporaba instituta delnega dostopa oz. vprašanje določljivosti posameznika
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru organ ni uporabil instituta delnega dostopa, ki ga opredeljuje 7. člen ZDIJZ. Ta namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki jih varuje 1. odstavek 6. člena ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1.
V zvezi s pomislekom, da delni dostop ni možen, ker bi se tudi v tem primeru razkrilo osebne podatke zaposlenega dimnikarja, saj je prosilec zahteval spričevalo in odstotek zasedenosti za konkretnega zaposlenega, Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ treba vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), in ne le prosilcu (t.i. inter partes učinek). Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je prosilec informacije zahteval prav za določeno osebo in da tako očitno že razpolaga s podatki, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebo, ki ji je bilo izdano spričevalo, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokumente kot take. Standard določenosti in določljivosti, kot izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, ki jim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija osebe brez podatkov, katerih anonimizacijo je odredil Pooblaščenec v izreku te odločbe, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v konkretnem primeru zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Obravnavani podatki v dokumentaciji po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika po mnenju Pooblaščenca torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. V skladu z zgornjo ugotovitvijo zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka "erga omnes" in ne le "inter partes".
Nenazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). Globe za kršitve določb o varstvu osebnih podatkov so predpisane v členih 91. - 103. ZVOP-1.
Pri obeh dokumentih, ki sta predmet odločanja, je torej možna uporaba instituta delnega dostopa, in sicer tako, da se s tehniko anonimizacije prekrije varovane osebne podatke ter prosilcu omogoči dostop do preostalega dela informacij v zahtevanih dokumentih. Varovani osebni podatki v konkretnem primeru predstavljajo:
- v spričevalu o zaključnem izpitu konkretnega delavca: ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter šola, ki izdaja spričevalo (v naziv in naslov, torej prvi dve ročno napisani vrstici spričevala);
- v dokumentu o zasedenosti kadrov z dne 11. 3. 2011 (dokument s stolpci tabele "dimnikarsko območje", "število naprav" in "zasedenost kadrov"): imena in priimki zaposlenih dimnikarjev.
Podatki o imenu in priimku, datumu in kraju rojstva posameznika ter šoli, ki izdaja spričevalo posameznih dimnikarjev, v nasprotju s trditvami prosilca, niso javni podatki. Javnosti teh podatkov namreč ne določa noben zakon. Glede na določbo 1. odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa obvezno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, bi za razkritje osebnih podatkov dimnikarjev morala obstajati podlaga v zakonu.
Pooblaščenec je ugotovil, da podatki v zahtevanih dokumentih (ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter šola, ki izdaja spričevalo) niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje varovanih osebnih podatkov namreč ni zakonske podlage, vendar pa je Pooblaščenec tudi presodil, da ima javnost pravico do seznanitve s podatki o tem, da koncesionarji na dimnikarskem področju nastopajo z ustrezno izobraženim kadrom pri opravljanju storitev skladno z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 129/2004, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba). V prvi vrsti gre tu za zagotavljanje zdravja in življenja ljudi ter zdravega življenjskega okolja, zato je zagotavljanje javnosti tovrstne dokumentacije pomembno. 2. odstavek 15. člena Uredbe tako določa, da mora ponudnik za vsako razpisano dimnikarsko območje v elaboratu, s katerim kandidira za pridobitev koncesije, prikazati, da so pri njem zaposlene osebe usposobljene in tehnično opremljene za izvajanje storitev dimnikarske službe v celotnem obsegu opravljanja storitev in na celotnem razpisanem območju.
2.3 Osebni podatki javnega uslužbenca
Dodatno pa Pooblaščenec še navaja, da je v spričevalu o zaključnem izpitu navedeno tudi ime in priimek ter podpis uradne osebe, ki je izdala spričevalo. Ker gre za javno uslužbenko, njeno ime in priimek ni varovan osebni podatek, saj določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča razkritje tega podatka javnosti. Omenjena določba namreč predvideva, da ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (recimo izjemo varstva osebnih podatkov) organ dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V primeru osebe, ki je izdala predmetno spričevalo, gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, torej obstaja pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov.
Skladno z 2. odstavkom 247. členom ZUP je Pooblaščenec po uradni dolžnosti še preizkusil, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali je bil prekršen materialni zakon ter ugotovil, da do drugih kršitev ni prišlo, prav tako ni podana nobena druga izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni pravilno ugotovil obstoja spričevala konkretnega delavca, ter napačno uporabil določbe materialnega prava, saj ni pravilno uporabil instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.
Skladno z določbo 1. odstavka 251 in 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec tako odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo; organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje fotokopije dokumentov, navedenih v izreku te odločbe. Ker pa se v določenem delu dokumentov pojavljajo varovani osebni podatki, je Pooblaščenec organu naložil, da s tehniko anonimizacije prekrije takšne podatke in omogoči prosilcu dostop do preostalih informacij. V preostalem delu (glede dostopa do varovanih osebnih podatkov) je Pooblaščenec zahtevo prosilca torej zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka