Prosilka - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-139/2011/2
Kategorije:
POVZETEK
Prosilka je zahtevala posredovanje kopije spričevala o strokovni usposobljenosti za konkretnega delavca, ki izvaja dimnikarske storitve na dimnikarskem območju Šoštanj, in odstotek zasedenosti tega delavca. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, Pooblaščenec pa je ugotovil, da organ ni uporabil instituta delnega dostopa, saj bi moral varovane osebne podatke prekriti in prosilki omogočiti dostop do preostalega dela zahtevanih informacij.
ODLOČBA
Številka: 090-139/2011/2
Datum: 27. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ……… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo organa Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-57/2011 z dne 23. 6. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo organa št. 090-57/2011 z dne 23. 6. 2011 se ugodi in se odločba odpravi.
Organ mora prosilki najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente:
- spričevalo o zaključnem izpitu št. ……., pri čemer mora prekriti ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter naziv in naslov šole, ki izdaja spričevalo (prvi dve ročno napisani vrstici spričevala);
- dokument o zasedenosti kadrov z dne 11. 3. 2011 (dokument s stolpci tabele "dimnikarsko območje", "število naprav" in "zasedenost kadrov"), pri čemer mora prekriti vsa imena in priimke zaposlenih dimnikarjev.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je 30. 5. 2011 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje kopije spričevala o strokovni usposobljenosti za delavca …….., ki izvaja dimnikarske storitve na dimnikarskem območju Šoštanj, in odstotek zasedenosti tega delavca.
Organ je izdal odločbo št. 090-57/2011 z dne 23. 6. 2011, s katero je zavrnil zahtevo prosilke. Organ je ugotovil, da razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar pa ti vsebujejo tudi osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij namreč določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. V zvezi s podatki o pridobljeni strokovni izobrazbi, je organ zapisal, da kot pogoj za pridobitev koncesije je predpisano določeno število zaposlenih z ustrezno izobrazbo, zato za uresničevanje načela javnosti ni pomembno, takšno izobrazbo ima konkreten zaposleni, kot tudi niso pomembni vsi ostali njegovi osebni podatki. Podatki iz spričevala niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Njihovo razkritje ni dopustno tudi zaradi načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti in ker za njihovo obdelavo ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Za uresničevanje načela javnosti zadostuje podatek o številu zaposlenih in koliko od teh ima ustrezno zahtevano izobrazbo ali kvalifikacijo in kakšno. Vsi ostali podatki iz navedenih dokumentov za pridobitev koncesije niso bili potrebni, zato tudi niso prosto dostopni. Zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov v spričevalu in vezanosti konkretnega posameznika na določeno spričevalo, ni bilo mogoče uporabiti institute delnega dostopa, zato je bilo potrebno zahtevo prosilke v tem delu zavrniti. V zvezi z odstotkom zasedenosti kadra je organ pojasnil, da za uresničevanje načela javnosti zadostuje podatek o odstotku zasedenosti kadra na posameznem dimnikarskem območju, pri tem pa ni pomembno ime in priimek konkretnega zaposlenega. Organ je ugotovil, da ime in priimek predstavljata varovan osebni podatek in tako pomeni izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je organ zahtevo prosilke zavrnil.
Prosilka je 15. 7. 2011 vložila pritožbo zoper odločbo organa. Prosilka navaja, da se z zavrnitvijo dostopa zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ne strinja, ker je organ v skladu v skladu s 7. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe .... (Ur.l. RS št. 105/2007) dolžan izvajati strokovni nadzor nad izvajalci dimnikarske službe. Poleg tega je organ v skladu s 24. členom koncesijske pogodbe dolžan izvajati nadzor nad koncesionarjem Eko dim d.o.o., ki je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe in ima državno koncesijo na dimnikarskem območju Šoštanj, ter na tem območju izvaja dimnikarske storitve s kadrom, ki ga ni prijavil na razpis. V skladu s 24. členom koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan organu nemudoma predložiti kopije zahtevanih listin. Prosilki se zdi napačno tolmačenje, da gre pri izvajalcih javnih služb za osebne podatke, saj so ti javni. Podatki o delavcih, kot so ime in priimek in njegova strokovna izobrazba, so javni podatki, ker mora koncesionar ves čas trajanja koncesije izvajati dimnikarske storitve samo s tistim kadrom, ki ga je prijavil na javni razpis in s takšno strokovno izobrazbo, kot je bil prijavljen na razpisu. Prosilka meni, da gre v danem primeru za zlorabo uradnega položaja uradne osebe, ker v dokumentih, s katerimi organ razpolaga, ni imenovanega delavca, ki izvaja dimnikarske storitve, obenem pa imenovani nima ustrezne strokovne izobrazbe. Po drugi strani pa po mnenju prosilke organ razpolaga z drugimi dokumenti, za drugega delavca, pa tega uradna oseba ne želi razkriti, kar po mnenju prosilca kaže na kaznivo dejanje uradne osebe.
Organ je z dopisom št. 090-57/2011 z dne 27. 7. 2011 Pooblaščencu v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje. Pri tem je organ še pojasnil, da ni namen ZDIJZ, da se z institutom dostopa do informacij javnega značaja izvaja inšpekcijske nadzore, strokovne nadzore ali nadzore nad izpolnjevanjem koncesijskih pogodb, kot to zmotno navaja prosilka. V kolikor Ministrstvo za okolje in prostor ni izvedlo strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe oziroma inšpekcijskega nadzora to ni stvar tega postopka. Skladno s svojimi pristojnostmi je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja preverila, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ se pri tem ni spuščal v presojo, ali ima konkreten dimnikar ustrezno izobrazbo, temveč le, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Konkretni delavec ne opravlja dela na dimnikarskem območju Šoštanj, vendar pa organ vseeno pojasnjuje, da ima konkretni delavec poklicno izobrazbo dimnikar s spričevalom o tej izobrazbi; ne glede na to, na katerem dimnikarskem območju opravlja svoje delo, je neutemeljena pritožbena navedba, da organ razpolaga z drugimi dokumenti za drugega delavca in da navedeni delavec nima ustrezne strokovne izobrazbe. Podatki o konkretnih delavcih pri izvajalcih javnih služb po mnenju organa niso javni podatki, saj v skladu s predpisi ni pravne podlage za njihovo razkritje. Ker je prosilka želela spričevalo in odstotek zaposlenosti za konkretnega delavca, organ ni mogel uporabiti instituta delnega dostopa, saj bi že samo z izbrisom imena in priimka razkril varovane osebne podatke. Pri tem organ pojasnjuje, da za podelitev koncesije za izvajanje dimnikarske službe zadostuje podatek o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, prav tako pa koncesionar lahko spreminja posamezne delavce. Organ je še navedel, da ni nobene pravne podlage, da bi se razkrilo ali je posamezni delavec zaposlen pri izvajalcu javne službe ali ne, na katerem dimnikarskem območju opravlja svoje delo itd. Iz tega vidika je sporno že kakršno koli opredeljevanje do dokumentov, ki jih organ poseduje glede konkretnega zaposlenega; že z opredelitvijo ali dokument pri organu obstaja ali ne, se delno razkrije varovane osebne podatke, saj to pomeni, da takšen delavec opravlja delo za izvajalca javne služb in da opravlja dimnikarske storitve.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Organi zavezanci in pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 1. člena ZDIJZ. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila namreč vložena pri Ministrstvu za okolje in prostor, ministrstva pa so kot del izvršilne veje oblasti, skladno s 14. členom Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 52/2002, s sprem. in dop.; ZDU-1), državni organi in torej sodijo v kategorijo organov zavezancev po ZDIJZ..
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Organ z informacijami namreč razpolaga, saj mu jih je v postopku reševanja te pritožbe tudi posredoval. Pri tem je pomembna opomba, da organ ne razpolaga z dokumenti za konkretnega delavca na dimnikarskem območju Šoštanj, saj ta delavec opravlja delo na drugem območju, vendar pa je Pooblaščenec v korist prosilke obravnaval dostop do dokumenta, ki delno vseeno ustreza zahtevi prosilke (torej podatki za navedenega delavca, ki pa ne opravlja dela na dimnikarskem območju Šoštanj). Pomembno je tudi dodati, da gre pri tem za podatke na dan 11. 3. 2011 (ne prej, ne kasneje), ti podatki pa se lahko zelo hitro spremenijo, če koncesionar premesti delavca na drugo dimnikarsko območje in ga nadomesti z drugim delavcem.
2. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
2.1 Splošno o izjemi varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je pri zavrnitvi dostopa do obeh zahtevanih dokumentov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVOP-1) pa v 1. odstavku 9. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor seveda sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Pri izjemi varstva osebnih podatkov je pomembno upoštevati tudi samo definicijo osebnega podatka in posameznika iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
2.2 Uporaba instituta delnega dostopa oz. vprašanje določljivosti posameznika
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru organ ni uporabil instituta delnega dostopa, ki ga opredeljuje 7. člen ZDIJZ. Ta namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki jih varuje 1. odstavek 6. člena ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1.
Organ je v dopisu št. 090-57/2011 z dne 27. 7. 2011 sicer navedel stališče, da delni dostop ni možen, ker bi se tudi v tem primeru razkrilo osebne podatke zaposlenega dimnikarja, saj je prosilka zahtevala spričevalo in odstotek zasedenosti za konkretnega zaposlenega. V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ treba vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), in ne le prosilcu (t.i. inter partes učinek). Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je prosilec informacije zahteval prav za določeno osebo in da tako očitno že razpolaga s podatki, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebo, ki ji je bilo izdano spričevalo, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja (in kaj v zvezi s tem že ve) in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokumente kot take. Standard določenosti in določljivosti, kot izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, ki jim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija osebe brez podatkov, katerih anonimizacijo je odredil Pooblaščenec v izreku te odločbe, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v konkretnem primeru zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Obravnavani podatki v dokumentaciji po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika po mnenju Pooblaščenca torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. V skladu z zgornjo ugotovitvijo zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 3. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). Globe za kršitve določb o varstvu osebnih podatkov so predpisane v členih 91. - 103. ZVOP-1.
Pri obeh dokumentih, ki sta predmet odločanja, je torej možna uporaba instituta delnega dostopa, in sicer tako, da se s tehniko anonimizacije prekrije varovane osebne podatke ter prosilcu omogoči dostop do preostalega dela informacij v zahtevanih dokumentih. Varovani osebni podatki v konkretnem primeru predstavljajo:
- v spričevalu o zaključnem izpitu konkretnega delavca: ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter šola, ki izdaja spričevalo (v naziv in naslov, torej prvi dve ročno napisani vrstici spričevala);
- v dokumentu o zasedenosti kadrov z dne 11. 3. 2011 (dokument s stolpci tabele "dimnikarsko območje", "število naprav" in "zasedenost kadrov"): imena in priimki zaposlenih dimnikarjev.
Podatki o imenu in priimku, datumu in kraju rojstva posameznika ter šoli, ki izdaja spričevalo posameznih dimnikarjev, v nasprotju s trditvami prosilke, niso javni podatki. Javnosti teh podatkov namreč ne določa noben zakon. Glede na določbo 1. odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa obvezno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, bi za razkritje osebnih podatkov dimnikarjev morala obstajati podlaga v zakonu.
Pooblaščenec je ugotovil, da podatki v zahtevanih dokumentih (ime in priimek, datum in kraj rojstva posameznika ter šola, ki izdaja spričevalo), niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje varovanih osebnih podatkov namreč ni zakonske podlage, vendar pa je Pooblaščenec tudi presodil, da ima javnost pravico do seznanitve z informacijami (brez varovanih osebnih podatkov) o tem, da koncesionarji na dimnikarskem področju nastopajo z ustrezno izobraženim kadrom pri opravljanju storitev skladno z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 129/2004, s sprem. in dop.; v nadaljevanju Uredba). V prvi vrsti gre tu za zagotavljanje zdravja in življenja ljudi ter zdravega življenjskega okolja, zato je zagotavljanje javnosti tovrstne dokumentacije pomembno. 2. odstavek 15. člena Uredbe tako določa, da mora ponudnik za vsako razpisano dimnikarsko območje v elaboratu, s katerim kandidira za pridobitev koncesije, prikazati, da so pri njem zaposlene osebe usposobljene in tehnično opremljene za izvajanje storitev dimnikarske službe v celotnem obsegu opravljanja storitev in na celotnem razpisanem območju.
Pooblaščenec pa opozarja, da je z opravljenim prekritjem imen in priimkov zaposlenih dimnikarjev v tabeli o zasedenosti kadrov onemogočeno ugotavljanje, kateri dimnikar je zaposlen na katerem dimnikarskem območju (tako tudi navedeni delavec ni zaposlen na dimnikarskem območju Šoštanj). Pooblaščenec se zaveda, da anonimizirana tabela zasedenosti kadrov prosilki najverjetneje ne bo pomenila prav ničesar, vendar pa Pooblaščenec pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ presoja dostop do samega dokumenta in se pri tem ne sprašuje, kaj želi prosilec izvedeti iz informacij v dokumentu. Dostop do samega dokumenta je (z izjemo varovanih osebnih podatkov) torej odobren, ne glede na to, da informacije v njem prosilki verjetno ne bodo nič pomenile.
2.3 Osebni podatki javnega uslužbenca
Dodatno pa Pooblaščenec še navaja, da je v spričevalu o zaključnem izpitu navedeno tudi ime in priimek ter podpis uradne osebe, ki je izdala spričevalo. Ker gre za javno uslužbenko, njeno ime in priimek ni varovan osebni podatek, saj določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča razkritje tega podatka javnosti. Omenjena določba namreč predvideva, da ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (recimo izjemo varstva osebnih podatkov) organ dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V primeru osebe, ki je izdala predmetno spričevalo, gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, torej obstaja pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov.
Skladno z 2. odstavkom 247. členom ZUP je Pooblaščenec po uradni dolžnosti še preizkusil, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali je bil prekršen materialni zakon ter ugotovil, da do drugih kršitev ni prišlo, prav tako ni podana nobena druga izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, saj ni pravilno uporabil instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.
Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec tako odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo; organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje fotokopije dokumentov, navedenih v izreku te odločbe. Ker pa se v določenem delu dokumentov pojavljajo varovani osebni podatki, je Pooblaščenec organu naložil, da s tehniko anonimizacije prekrije takšne podatke in omogoči prosilcu dostop do preostalih informacij. V preostalem delu (glede dostopa do varovanih osebnih podatkov) je Pooblaščenec zahtevo prosilca torej zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka