Prosilec - Upravna enota Maribor
+ -Številka: 090-36/2011/2
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval dokument, ki daje organu navodilo, kako mora postopati v primeru, ko prejme Vlogo za izdajo dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki v začasnem objektu. Organ je zahtevo zavrnil in navedel, da ni vezan na nobeno navodilo in torej z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanim dokumentom, pa ga prosilcu ne želi posredovati, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-36/2011/2
Datum: 7. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 1. 2011 zoper odločbo Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 090-71/2010-4(9000) z dne 26. 1. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 090-71/2010-4(9000) z dne 26. 1. 2011, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 18. 1. 2011 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec navedel, da zahteva dokument, ki organu daje navodilo, kako mora postopati v primeru, ko prejme vlogo za izdajo dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki v začasnem objektu.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-71/2010-4(9000) z dne 26. 1. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zahtevo prosilca treba zavrniti. Organ je v postopku obravnavanja zahteve ugotovil, da pri izdaji dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki v začasnem objektu upravni organ ni vezan na nobeno navodilo. ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ zatrjuje, da z zahtevanimi dokumentom, ki je predmet vloge prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Organ je zaključil, da glede na to, da organ z navodilom ne razpolaga in se navodilo ne nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, informacija javnega značaja ne obstaja. Organ je tako zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
Organ je zoper navedeno odločbo dne 3. 2. 2011 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da se ne strinja z obrazložitvijo, da dokument, ki bi vplival na odločitev v zadevi pridobitve dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki, ne obstoja. Prosilec nadalje navaja, da je tudi Upravna enota Ljubljana tajila, da tak dokument obstaja, vendar je na koncu izročila dokument št. 216-125/2009- (1331006) z navodili in mnenjem, da dovoljenja za prodajo pirotehničnih izdelkov v začasnih oziroma enostavnih objektih ni moč izdati. Glede na to, da je del odločbe organa št. 216-287/2010-12 9106 kopija odločbe Upravne enote Ljubljana št. 216-2361/2009-21 (1311006), je po mnenju prosilca jasno razvidno, da v svoji odločitvi organ ni samostojen. Prosilec zato meni, da očitno obstajajo navodila oziroma usmeritve ali pa so morda navodila ustna.
Pooblaščenec je dne 17. 2. 2011 prejel dopis organa, z dne 10. 2. 2011, s katerim je Pooblaščencu posredoval pritožbo prosilca ter pripadajočo spisno dokumentacijo v pristojno reševanje, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je v dopisu navedel, da je prosilec že neposredno po opravljenem zaslišanju pri upravnem organu dne 15.12.2010 izrecno postavil vprašanje, ali bo upravni organ dosledno upošteval stališče Ministrstva za notranje zadeve. S strani vodje sektorja, mu je bilo pojasnjeno, da je upravni organ pri svojem delu samostojen in bo odločil na podlagi pozitivne zakonodaje. Navedel je tudi, da v potrditev navedb, pošilja popis splošnega spisa orožje št. 200-10/2010, iz katerega nesporno izhaja, da organ ne razpolaga s predmetnim mnenjem oziroma navodilom.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacije zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokument ne obstaja, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanega dokumenta, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga in ali zahtevani dokument pri organu sploh obstaja.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam, s katerimi organ zatrjuje, da s tem dokumentom ne razpolaga, je zlasti dejstvo, da je organ Pooblaščencu posredoval popis splošnega spisa orožje št. 200-10/2010, iz katerega nesporno izhaja, da organ ne razpolaga s predmetnim mnenjem oziroma navodilom. Tudi številni dopisi oziroma pojasnila organa, ki jih je organ predhodno posredoval prosilcu, ne nakazujejo možnosti obstoja zahtevanega dokumenta pri organu.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Glede dokumenta, ki bi Upravni enoti Maribor dal navodilo, kako mora postopati v primeru, ko prejme vlogo za izdajo dovoljenja za trgovino na drobno s pirotehničnimi izdelki v začasnem objektu, je Pooblaščenec nedvomno ugotovil, da takšen dokument pri organu ne obstaja. Pooblaščenec je namreč v celoti sledil navedbam organa, da z navodilom št. 216-125/2009- (1331006), organ ne razpolaga. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo, št. 090-113/2010-2 z dne 27. 12. 2010, Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka