Anuška Delić - Pošta Slovenije
+ -Številka: 090-31/2011/2
Kategorije:
POVZETEK
Prosilka je zahtevala fotokopijo določenega zapisnika seje nadzornega sveta Pošte Slovenije, med drugim pa je navedla tudi, da konkretni zapisnik ne more biti opredeljen kot poslovna skrivnost zaradi določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1 o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (na tej seji nadzornega sveta naj bi se namreč razpravljalo o nepravilnostih v zvezi z brezplačnikom Slovenski tednik). Organ je zahtevo zavrnil, saj meni, da v tem delu ni zavezanec po ZDIJZ. APEK je organu sicer podelil dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve (smiselno gre za javno pooblastilo), vendar seje nadzornega sveta niso posledica izvajanja javnih pooblastil. Pooblaščenec je ugotovil, da vsebina konkretne seje nadzornega sveta ne izvira iz opravljanja javnopravnih nalog organa. Zahtevani dokument tako ni informacija javnega značaja, ker se ne nanaša na javnopravne naloge organa in posledično ne spada v njegovo delovno področje v smislu kriterija za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-31/2011/2
Datum: 25. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 2. 2011 zoper odločbo Pošte Slovenija d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor, z dne 25. 1. 2011, brez številke (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je na organ dne 20. 12. 2010 naslovila zahtevo za posredovanje fotokopije zapisnika seje nadzornega sveta z dne 7. decembra 2010. Organ ji je istega dne odgovoril, da so zapisniki sej nadzornega sveta poslovna skrivnost in naj se prosilka za informacije v zvezi z delom nadzornega sveta obrne na predsednika nadzornega sveta. Prosilka je organu dne 20. 12. 2010 odgovorila, da se po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Po njenih informacijah je bilo vsaj v delu seje nadzornega sveta 7. decembra govora o poslovanju organa s podjetjem Progresija d.o.o., ki je izdajalo brezplačni tednik Slovenski tednik, Pošta Slovenije pa ga je distribuirala. Navedbe naj bi kazale tako na domnevne kršitve zakona kot dobrih poslovnih običajev, zato je prosilka organ še enkrat prosila za zapisnik omenjene seje nadzornega sveta. Navsezadnje o zadevi brezplačniki potekajo raznovrstne preiskave, tudi policijska, Pošta Slovenije pa je v 100% državni lasti.
V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 25. 1. 2011 izdal odločbo, brez številke, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ med drugim pojasnjuje, da je zavezanec za dajanje informacij javnega značaja zgolj na področju, kjer ima podeljeno dovoljenje Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) za izvajanje univerzalne poštne storitve. Predmetno odločbo APEK gre pri uporabi ZDIJZ smiselno uporabljati za podeljeno javno pooblastilo. V preostalem delu organ meni, da ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj ni državni organ ali oseba javnega prava. Pri tem se organ sklicuje tudi na odločbo Pooblaščenca št. 021-140/2008/4. Organ še navaja, da seje nadzornega sveta niso posledica izvajanja javnih pooblastil, temveč posledica notranje organizacije po ZGD-1, po kateri ima družba tri organe, to so ustanovitelj, poslovodstvo in nadzorni svet, kot je to določeno z Aktom o ustanovitvi. Zapisniki sej nadzornega sveta tako ne izvirajo iz funkcije izvajanja javnih pooblastil, temveč iz organizacijske strukture družbe po ZGD-1. Družba zato ni zavezana omogočiti dostop oz. pridobitev kopije zapisnikov, sploh pa ne v delu, ki se ne nanaša na izvajanje javnih pooblastil. Organ še pojasnjuje, da tudi če bi pri presoji zahteve prosilke moral slediti ZDIJZ, njeni zahtevi ne bi ugodil, saj so zapisniki sej nadzornega sveta, kot tudi njihovi deli, skladno z ZGD-1 s Poslovnikom o delu Nadzornega sveta Pošte Slovenije, d.o.o., določeni kot poslovna skrivnost in jih ni dovoljeno objavljati niti dostavljati drugim kot navedenim v poslovniku, razen če predsednik nadzornega sveta ne odloči drugače. Poslovnik o delu Nadzornega sveta Pošte Slovenije, d.o.o., je bil objavljen v Uradnem glasilu Pošte Slovenije, d.o.o., št. 3/2010 z dne 17. 9. 2010 in je objavljen tudi na intranetni spletni strani ter dodatno na spletni strani www.posta.si. Prosilka se sicer sklicuje na 3. odstavek 39. člena ZGD-1. Domnevne kršitve zakona in dobrih poslovnih običajev, ki jih navaja kot razlog za posredovanje sicer s poslovnikom nadzornega sveta določene poslovne skrivnosti, so domneve, nobena kršitev zakona ali dobrega poslovnega običaja ni ugotovljena ali dokazana. Torej podatki tudi s tega stališča niso javni.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 7. 2. 2011 vložila pritožbo. V njej med drugim navaja, da za zdaj sicer drži, da kršitve zakona še niso bile dokazane, da pa dokumenti, s katerimi razpolaga in o katerih je pisala v častniku Delo, kažejo najmanj na kršitve dobrih poslovnih običajev. Navsezadnje poslovanje Pošte Slovenije s podjetjem Progresija že v drugo preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije, prav tako je del preiskave Komisije državnega zbora o političnem ozadju izdajanja brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, revizijo gospodarnosti poslovanja Pošte Slovenije (v delu javne službe) je napovedalo Računsko sodišče, prav tako se je preverjanja poslov lotila posebna komisija Ministrstva za gospodarstvo. Vse navedeno po mnenju prosilke potrjuje vsaj obstoj zelo resnih sumov o negospodarnem vodenju Pošte Slovenije, ki je klub vsemu še vedno družba v stoodstotni lasti države. Prosilka zato vztraja, da je v interesu javnosti, da spozna vsebino navedenega zapisnika, ki bi ga, po njenem mnenju, vodstvo že razkrilo, če v njem ne bi bilo nič spornega. Prosilka tudi navaja, da ima informacije, da naj bi vodilni na Pošti Slovenije celo pod grožnjo odškodninske tožbe varovali navedeni zapisnik pred razkritjem državljanom, ki so vsaj v duhu delničarji državne gospodarske družbe. Po mnenju prosilke ima javnost že po doslej navedenem pravico vedeti, ali je vodstvo Pošte Slovenija res gospodarno poslovalo z izdajateljem predvolilnega brezplačnika Slovenski tednik. Dokler Pošta Slovenije ne razkrije zapisnika, je to nemogoče neodvisno preveriti. Zato prosilka poziva Pooblaščenca, da kot neodvisni organ pretehta, ali ima javnost pravico vedeti, ali je vodstvo v primeru poslovanja z izdajateljem brezplačnika Slovenski tednik res ravnalo gospodarno.
Organ je pritožbo prosilke dne 14. 2. 2011 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je zahtevo prosilke primarno zavrnil iz razloga, ker naj ne bi bil pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala prosilka. Upoštevaje navedeni ugovor organa, se je Pooblaščenec v tem postopku moral najprej opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25.4.2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokument (zapisnik nadzornega sveta), ki ga je zahtevala prosilka. Organ je nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila, za vse izvajalce javnih pooblastil pa je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih pooblastil je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah. S sklepom o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o., v družbo Pošta Slovenije, d.o.o. (Ur. l. RS 67/2002 s spremembami in dopolnitvami) se je dotedanje javno podjetje Pošta Slovenije, d.o.o. preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, d.o.o., ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Ustanovitelj in edini družbenik Pošte Slovenije d.o.o., je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. Glavna dejavnost družbe je dejavnost javne pošte.
Področje poštnih storitev ureja z evropskim pravnim redom usklajen Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. 51/2009,s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPSto-2), ki v 1. čl. določa, da ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.
1. odstavek 3. člen ZPSto-1 opredeljuje pojem univerzalne poštne storitve. Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo naslednje poštne storitve:
1. prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. prenos poštnih paketov do mase 10 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Iz odločbe št. 3831-12/2010-1 z dne 23. 7. 2010 izhaja, da je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije s predmetno odločbo organu podelila javno pooblastilo za izvajanje celotne univerzalne poštne storitve, na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z veljavnostjo do 31. 5. 2013.
Glede vprašanja, ali zapisnik nadzornega sveta organa spada v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa, gre najprej poudariti, da je odgovor na navedeno vprašanje odvisen od tematike oz. vsebine zapisnika. Del zapisnika, ki zanima prosilko, se nanaša na poslovanje organa s podjetjem Progresija d.o.o., ki je izdajalo brezplačni tednik Slovenski tednik, Pošta Slovenije pa ga je distribuirala. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da je o vprašanju, ali pogodba med organom in podjetjem Progresija d.o.o. spada v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti, že odločal. Kot izhaja iz določbe Pooblaščenca št. 021-140/2008 z dne 3. 12. 2008, je bila predmet tega postopka ravno pogodba organa z družbo Progresija d.o.o. oziroma vprašanje, koliko je Pošta Slovenije d.o.o. zaračunala za distribucijo posameznega izvoda Slovenskega tednika oziroma primerljiv podatek v zvezi s ceno distribucije. V navedeni zadevi je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja, ker ni nastala v zvezi z izvajanjem nalog, ki jih organ opravlja v okviru podeljenega javnega pooblastila, to je na področju izvajanja univerzalne poštne storitve. Poslovanje organa s podjetjem Progresija d.o.o. je namreč obsegalo raznos brezplačnika Slovenski tednik, kar upoštevaje Splošni akt o nomenklaturi poštnih storitev (Ur. l. RS 54/2003 in 51/2009) ne spada med izvajanje poštnih storitev. Upoštevaje 3. odstavek 2. člena navedenega akta se za izvajanje poštnih storitev ne šteje:
• prenos pošiljke naslovniku, ki ga opravi pošiljatelj sam,
• prenos pošiljke v primeru, ko sta naslovnik in pošiljatelj ista oseba in prenosa ne opravi izvajalec poštnih storitev,
• prenos pošiljke v primerih, ko ni naslovljena s polno navedbo imena oziroma naziva naslovnika, ampak zgolj z delno oznako naslova, kot npr. območje pošte, naselje, ulica (vključno z nenaslovljenimi oglaševalskimi, marketinškimi in drugimi reklamnimi sporočili).
Prvi odstavek 24. člena ZPSto-2 obenem določa, da lahko poštne storitve, če ta zakon ne določa drugače, ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti agencijo. Za izvajanje univerzalne poštne storitve pa mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije. Prenos nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk (torej tudi če gre za raznos nenaslovljenega brezplačnika), torej ni poštna storitev v smislu ZPSto-2, kar pomeni, da lahko distribucijo nenaslovljene oziroma delno naslovljene pošte opravlja vsak subjekt, ki v skladu s splošnimi pogoji prosto nastopa na trgu. Pogodba, ki sta jo sklenili Pošta Slovenije d.o.o. in Progresija d.o.o., tako ne spada v okvir nalog, ki jih organ opravlja v okviru podeljenega javnega pooblastila za izvajanje univerzalne poštne storitve, ampak v tržni del izvajanja dejavnosti organa. Posledično navedena pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da zapisnik nadzornega sveta Pošte Slovenije, v delu, v katerem se nanaša na vprašanje poslovanja organa s podjetjem Progresija d. o.o., ne predstavlja informacije javnega značaja, ker se zadevna vsebina zapisnika ne nanaša na vprašanje izvajanja javnopravnih nalog organa (to je izvajanje univerzalne poštne storitve), ampak gre za tržni del njegovega delovanja.
V zvezi z navedbami prosilke, da se kot poslovna skrivnost že po ZGD-2 ne morejo določiti podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev, Pooblaščenec pojasnjuje, da ker je v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacije javnega značaja (ne izvira iz delovnega področja organa v smislu opravljanja javnopravnih nalog), ni imel podlage, da bi se nadalje spuščal v ugotavljanje (ne)obstoja izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja in v presojo, ali je za razkritje zahtevanega dokumenta podan interes javnosti (glej drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec v obravnavanem primeru tudi ne more slediti argumentu prosilke, da je zahtevano informacijo treba razkriti, ker je Pošta Slovenije gospodarska družba v 100% državni lasti. Domet ZDIJZ se v skladu s 1. členom namreč nanaša samo na državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Povedano drugače, gospodarske družbe, tudi če so v 100% lasti države, niso zavezane za posredovanje informacij v skladu ZDIJZ, razen v kolikor so izvajalci javnih služb oz. nosilci javnih pooblastil, pri čemer se v tem primeru njihova obveznost postopati po ZDIJZ razteza samo na ta del njihove dejavnosti (izvajanje javnopravnih nalog), ne pa na tržni del njihovega poslovanja. Je pa kot zavezan organ po ZDIJZ v obravnavanem primeru dolžna postopati Vlada RS, kot ustanovitelj in edini družbenik Pošte Slovenija, d.o.o., v kolikor seveda z dokumenti, ki jih zahteva prosilka, sploh razpolaga. Iz 21. člena Akta o ustanovitvi Pošte Slovenija, d.o.o. namreč izhaja, da nadzorni svet o svojem delu ustanovitelju predloži poročilo, v katerem navede, na kakšen način in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. Poročilo nadzornega sveta vsebuje predvsem mnenje o delu poslovodij, ugotovitve preveritve glede letnega poročila, stališče do revizijskega poročila, predlog uporabe bilančnega dobička in mnenje o poslovanju družbe. Navedeni člen obenem določa, da mora nadzorni svet ustanovitelju takoj sporočiti kršitve predpisov, sklepov ustanovitelja ali splošnih aktov družbe.
V skladu s tem Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokument ni informacija javnega značaja, ker se ne nanaša na javnopravne naloge organa in posledično ne spada v njegovo delovno področje v smislu kriterija za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ. Prosilka je namreč zahtevala dokument – zapisnik nadzornega sveta, ki se po vsebini nanaša na opravljanje storitev, ki spadajo izven izvajanja univerzalne poštne storitve, v t.i. tržno dejavnost družbe. Upoštevaje navedeno se Pooblaščenec ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja, saj je bilo pri odločanju o tej pritožbi primarnega pomena vprašanje, v kateri del dejavnosti spada zahtevana informacija. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka proži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka