Prosilec - Fakulteta za računalništvo in informatiko
+ -Številka: 090-19/2011/6
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval podatke o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetih Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Prosilec se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku na podlagi ogleda in camera ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, saj so se podatki nahajali v računalniški aplikaciji organa. Informacija javnega značaja torej obstaja, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje anonimizirane zahtevane podatke.
ODLOČBA
Številka: 090-19/2011/
Datum: 22. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Fakultete za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 01-333/10_nm z dne 9. 12. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 12. 11. 2011 se ugodi in se odločba št. 01-333/10_nm z dne 9. 12. 2010 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- natis zaslonske slike, ki se izpiše, če organ v računalniški aplikaciji organa »e-študent«, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«, izbere predmet »20219 Poslovne funkcije«, predavatelja Mihelčič Mirana, za vsak posamezni izpitni rok: 4. 6. 2008, 19. 6. 2008, 8. 7. 2008, 20. 8. 2008, 4. 9. 2008, 27. 10. 2008, 8. 12. 2008, 27. 1. 2009, 23. 3. 2009, 18. 5. 2009, 8. 6. 2009, 17. 6. 2009, 8. 7. 2009, 26. 8. 2009, 9. 9. 2009, 23. 9. 2009, 26. 10. 2009, 9. 12. 2009, 21. 1. 2010, 2. 2. 2010, 29. 3. 2010, 12. 5. 2010, 8. 6. 2010, 23. 6. 2010, 12. 7. 2010, 18. 8. 2010, 8. 9. 2010, 21. 9. 2010 (28 natisov), iz katerega sta razvidna povprečna ocena in delež uspešnosti za posamezni izpitni rok pri univerzitetnem predmetu Poslovne funkcije;
- natis zaslonske slike, ki se izpiše, če organ v računalniški aplikaciji organa »e-študent«, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«, izbere predmet »20244 Ekonomika poslovanja«, predavatelja Mihelčič Mirana, za vsak posamezni izpitni rok: 14. 5. 2008, 20. 8. 2008, 4. 9. 2008, 18. 9. 2008, 27. 10. 2008, 8. 12. 2008, 27. 1. 2009, 2. 2. 2009, 23. 3. 2009, 18. 5. 2009, 8. 6. 2009, 17. 6. 2009, 8. 7. 2009, 26. 8. 2009, 9. 9. 2009, 23. 9. 2009, 26. 10. 2009, 9. 12. 2009, 21. 1. 2010, 2. 2. 2010, 29. 3. 2010, 12. 5. 2010, 8. 6. 2010, 23. 6. 2010, 12. 7. 2010, 18. 8. 20108. 9. 2010, 21. 9. 2010 (28 natisov), iz katerega sta razvidna povprečna ocena in delež uspešnosti za posamezni izpitni rok pri univerzitetnem predmetu Ekonomika poslovanja.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 11. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do fotokopije podatkov o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetih Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije.
Organ je z odločbo št. 01-333/10_nm z dne 9. 12. 2010 prosilcu v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje fotokopije podatkov o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetih Ekonomika poslovanja in poslovne funkcije z obrazložitvijo, da ne vodi podatkov o povprečnih ocenah in deležu uspešnosti študentov pri opravljanju izpitov. Ob tem organ pripominja, da teh podatkov tudi ni dolžan voditi.
Prosilec je dne 12. 1. 2011 vložil pritožbo (dopolnitev pritožbe, vložene dne 28. 12. 2010) zoper odločbo organa št. 01-333/10_nm z dne 9. 12. 2010.
Prosilec navaja, da je organ v svoji zavrnilni odločbi zoper njegovo pisno zahtevo za pridobitev fotokopije podatkov o povprečni oceni in uspešnosti študentov pri dveh predmetih v obrazložitvi napisal, da fakulteta s temi podatki ne razpolaga v obliki, ki izhaja iz 4. člena ZDIJZ, saj ne vodi podatkov o povprečnih ocenah in deležu uspešnosti študentov pri opravljanju izpitov pri nobenem izmed izpitov na FRI. Prav tako je v obrazložitvi navedeno, da organ niti ni dolžan voditi teh podatkov. Prosilec pojasnjuje, da bi sicer na prvi pogled verjel navedbam fakultete, da teh evidenc oziroma podatkov nimajo v nobeni obliki, vendar pa se prosilcu ob tej obrazložitvi, kot navaja v pritožbi, pojavlja vrsta vprašanj. Kako fakulteta, če nima teh podatkov, določi kateremu izmed študentov podeli pohvalo v obliki knjižne nagrade za povprečje najmanj 9.00, komu izda potrdilo, da spada med 5 odstotkov najboljših v svoji generaciji za potrebe odločanja o upravičenosti do Zoisove štipendije in komu odobri ostale pravice, ki so vezane na povprečno oceno študenta. Za te zadeve je namreč treba imeti evidenco povprečne ocene študenta. Če pa fakulteta razpolaga s povprečnimi ocenami študentov, lahko brez težav ugotovi, koliko je povprečna ocena posameznega predmeta, brez da bi pri tem kakorkoli posredovala osebne podatke kateregakoli študenta. Povprečna ocena študenta se izračuna na podlagi vseh doseženih ocen študenta pri posameznih predmetih, zato lahko iz tega preprosto izračunamo povprečno oceno posameznega predmeta tako, da ocene tega predmeta seštejemo in delimo s številom študentov.
Prosilec dodaja, da Zakon o visokem šolstvu v tretji točki prvega odstavka 81. člena določa, da članice Univerze vodijo »zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena«. Enako določa tudi Statut Univerze v Ljubljani v tretji točki prvega odstavka 264. člena. Statut nadalje določa, da se osebni podatki študentov iz naštetih evidenc zbirajo za potrebe, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih, kar je tudi priznavanje izpitov po Merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in zato bi fakulteta lahko in morala podatke iz 81. člena Zakona o visokem šolstvu in 264. člena Statuta UL uporabiti za pridobitev podatkov o povprečni oceni in uspešnosti študentov pri posameznih predmetih. Prosilec meni, da navedbe, da fakulteta z zahtevanimi podatki ne razpolaga, niti jih ni dolžna hraniti oziroma voditi, ne zdržijo, saj je fakulteta podatke o ocenah študentov dolžna voditi in hraniti, iz teh podatkov pa je mogoče pridobiti zahtevane podatke o povprečnih ocenah študentov, brez kakršnegakoli posredovanja osebnih podatkov študentov.
Iz navedenih razlogov prosilec meni, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.
Organ je z dopisom št. 01-12/11_nm z dne 24. 1. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je organ vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je prosilca v telefonskem razgovoru dne 31. 1. 2011 pozval, naj pojasni, za katera študijska leta zahteva podatke, ki jih je navedel v zahtevi dne 23. 11. 2010. Prosilec je pojasnil, da podatek o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetih Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije zahteva za študijska leta 2009/2010, 2008/2009, 2007/2008, 2006/2007, po posameznih rokih.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 31. 1. 2011, v prisotnosti Nives Macerl, Marka Robnika Šikonje in Metke Runovc - zaposlenih pri organu (javnih uslužbencev), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Dne 9. 2. 2011 je Pooblaščenec od organa prejel še dodatno pojasnilo in dokumentacijo.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju navedenih podatkov pri organu. Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je kot vrsta javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen v Zakonu o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 – UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V teoriji nikakor ni sporno, da je javni visokošolski zavod ena od oblik, s katero se zagotovi izvajanje javne službe. Organ je torej kot član Univerze v Ljubljani izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
3.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Na spletni strani Fakultete za računalništvo in informatiko (http://www.fri.uni-lj.si/si/fakulteta/katalog_informacij/) je pod »kratkim opisom delovnega področja zavoda« pojasnjeno, da
je Fakulteta za računalništvo in informatiko izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod in je članica Univerze v Ljubljani. Skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Statutom UL in Pravili o organizaciji in delovanju FRI, izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju računalništvo (računalništvo in informatika). Zakon o visokem šolstvu (UL RS, št. 100/04 – ZViS-UPB2) v 81. členu določa, da visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:
1. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
2. osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do končanja študija oziroma do izpisa,
3. zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,
4. evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju.
Evidence iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka obsegajo: ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno bivališče, enotno matično številko občana, državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Evidenca iz 2. točke obsega še podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija. Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega: ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, enotno matično številko občana, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu.
Pooblaščenec je pregledal tudi Register zbirk osebnih podatkov. Fakulteta za računalništvo kot zavezanec - upravljavec zbirke vodi evidenco zapisnikov o izpitu, ki obsega naslednje osebne podatke: vpisna številka, ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu – zakonska podlaga - Zakon o visokem šolstvu (UL RS, št. 100/04 – ZViS-UPB2), 81. člen.
Ta dejstva napeljujejo na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na vodenje evidence o ocenah študentov. S tem je torej izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja.
2) Organ mora z njo razpolagati;
3) Nahajati se mora v materializirani obliki;
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 31. 1. 2011, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na in camera ogledu je Pooblaščenec vpogledal v računalniško aplikacijo »e-študent«. Vpogled je Pooblaščenec opravil v študentski pisarni, v aplikacijo prijavljen kot uporabnik Metka Runovc (zaposlena pri organu).
Pooblaščenec je na levi strani aplikacije, v glavnem meniju, zavihek »izpiti«, izbral »pregled izpitnih rokov«. V novem oknu oziroma pogledu, ki se odpre, je Pooblaščenec izbral »pregled izpitnih rokov«, »statistika«, nato je izbral predmet »poslovne funkcije« ter še predavatelja in datum posameznega izpitnega roka. Iz pogleda, ki se prikaže na podlagi navedenih izbranih možnosti, je razvidna povprečna ocena izpita in delež uspešnosti pri posameznem izpitnem roku. Organ je Pooblaščencu izročil natis opisanega okna.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ vodi evidenco o povprečni oceni in deležu uspešnosti pri posameznem izpitnem roku za predmeta, ki ju navaja prosilec. Pooblaščenec je na podlagi navedenega organ pozval, naj posreduje naslednje dokumente:
1. Podatke o vseh izpitnih rokih (datum) ter profesorja z njegovo šifro za univerzitetni predmet Poslovne funkcije za študijska leta 2009/2010, 2008/2009, 2007/2008, 2006/2007 v aplikaciji e-študent, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«;
2. Podatke o vseh izpitnih rokih (datum) ter profesorja z njegovo šifro za univerzitetni predmet Ekonomika poslovanja za študijska leta 2009/2010, 2008/2009, 2007/2008, 2006/2007 v aplikaciji e-študent, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«;
3. V aplikaciji e-študent šifro za univerzitetni predmet Poslovne funkcije (v aplikaciji številka pred predmetom);
4. V aplikaciji e-študent šifro za univerzitetni predmet Ekonomika poslovanja (v aplikaciji številka pred predmetom).
Dne 11. 2. 2011 je Pooblaščenec od organa prejel dokumente, iz katerih so razvidni podatki o vseh izpitnih rokih ter profesor z njegovo šifro za univerzitetni predmet Poslovne funkcije za študijska leta 2009/2010, 2008/2009, 2007/2008. Organ je pojasnil, da za študijsko leto 2006/2007 nimajo zahtevanih podatkov, ker se v tem študijskem letu predmet ni izvajal. Enake dokumente je Pooblaščenec prejel tudi za univerzitetni predmet Ekonomika poslovanja, z izjemo za študijsko leto 2006/2007, za katerega organ za to leto v aplikaciji e-študent prav tako nima podatkov.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti s podatki o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetoma Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije za študijsko leto 2006/2007 ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je Pooblaščencu namreč podatke za ostala leta posredoval in Pooblaščenec meni, da organ nima razloga, da mu tudi podatkov za leto 2006/2007 ne bi posredoval, v kolikor bi z njimi razpolagal. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec v delu, kjer prosilec zahteva podatke o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetoma Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije za študijsko leto 2006/2007 zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevana informacija v tem delu pri organu ne obstaja (glej drugo točko izreka te odločbe).
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet presoje Pooblaščenca, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek profesorja in zaposlene(ga) pri organu, ki kot uporabnik vstopa v aplikacijo e-študent. Pooblaščenec obenem poudarja, da iz dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne izhajajo nobeni osebni podatki študentov (prosilec je namreč zahteval podatke v anonimizirani obliki, to je v obliki statistike, na podlagi teh podatkov pa posamezniki niso določeni niti določljivi, zato ne gre za osebne podatke v smislu definicije 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1).
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zadevnem primeru gre nedvomno za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.
Pooblaščenec ugotovil, da je organ imena in priimke profesorjev in ostalih zaposlenih na fakulteti javno objavil na svoji spletni strani http://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/, zato Pooblaščenec ne vidi razloga, da ti osebni podatki ne bi predstavljali podatkov, ki so dostopni javnosti.
4.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je dolžan prosilcu posredovati natis zaslonske slike, ki se izpiše, če organ v računalniški aplikaciji organa »e-študent«, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«, izbere predmet »20219 Poslovne funkcije«, predavatelja Mihelčič Mirana, za vsak posamezni izpitni rok: 4. 6. 2008, 19. 6. 2008, 8. 7. 2008, 20. 8. 2008, 4. 9. 2008, 27. 10. 2008, 8. 12. 2008, 27. 1. 2009, 23. 3. 2009, 18. 5. 2009, 8. 6. 2009, 17. 6. 2009, 8. 7. 2009, 26. 8. 2009, 9. 9. 2009, 23. 9. 2009, 26. 10. 2009, 9. 12. 2009, 21. 1. 2010, 2. 2. 2010, 29. 3. 2010, 12. 5. 2010, 8. 6. 2010, 23. 6. 2010, 12. 7. 2010, 18. 8. 2010, 8. 9. 2010, 21. 9. 2010 (28 natisov), iz katerega sta razvidna povprečna ocena in delež uspešnosti za posamezni izpitni rok pri univerzitetnem predmetu Poslovne funkcije ter natis zaslonske slike, ki se izpiše, če organ v računalniški aplikaciji organa »e-študent«, zavihek »izpiti«, »pregled izpitnih rokov«, »statistika«, izbere predmet »20244 Ekonomika poslovanja«, predavatelja Mihelčič Mirana, za vsak posamezni izpitni rok: 14. 5. 2008, 20. 8. 2008, 4. 9. 2008, 18. 9. 2008, 27. 10. 2008, 8. 12. 2008, 27. 1. 2009, 2. 2. 2009, 23. 3. 2009, 18. 5. 2009, 8. 6. 2009, 17. 6. 2009, 8. 7. 2009, 26. 8. 2009, 9. 9. 2009, 23. 9. 2009, 26. 10. 2009, 9. 12. 2009, 21. 1. 2010, 2. 2. 2010, 29. 3. 2010, 12. 5. 2010, 8. 6. 2010, 23. 6. 2010, 12. 7. 2010, 18. 8. 20108. 9. 2010, 21. 9. 2010 (28 natisov), iz katerega sta razvidna povprečna ocena in delež uspešnosti za posamezni izpitni rok pri univerzitetnem predmetu Ekonomika poslovanja v roku 15 dni od prejema te odločbe.
Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti s podatki o povprečni oceni in deležu uspešnosti opravljanja izpita pri predmetoma Ekonomika poslovanja in Poslovne funkcije za študijsko leto 2006/2007, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka