Prosilec - MNZ, Policija
+ -Številka: 090-16/2011/3
Kategorije:
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval delovne naloge določenih policistov na točno določene dneve. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo, vendar je dostop do njih prosilcu zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ocenil, da sami dokumenti v veliki meri dejansko predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa, prav tako pa je ugotovil, da se na dokumentih pojavljajo osebni podatki fizičnih oseb. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da določeni deli dokumentov ne vsebujejo izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in je organu naložil, naj te dele dokumentov z uporabo instituta delnega dostopa prosilcu tudi posreduje.
ODLOČBA
Številka: 090-16/2011/
Datum: 28. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-73/2010/2 z dne 4. 1. 2011, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 19. 1. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 090-73/2010/2 z dne 4. 1. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 10 (deset) dni od prejema te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- delovni nalog št. 3E694 z dne 10. 7. 2009, in sicer le zgornji del prve strani do stavka: »Policist opravlja dela in naloge.. « ter podatke o javnemu uslužbencu, ki je izdal predmetni dokument,
- delovni nalog št. 3E694-37 z dne 10. 7. 2009, in sicer le zgornji del prve strani do stavka: »Policist opravlja dela in naloge..« ter podatke o javnemu uslužbencu, ki je izdal predmetni dokument,
- delovni nalog št. 3E694-113 z dne 3. 8. 2009, in sicer le zgornji del prve strani do stavka: »Policist opravlja dela in naloge..« ter podatke o javnemu uslužbencu, ki je izdal predmetni dokument,
- delovni nalog št. 3E694-080 z dne 4. 8. 2009, in sicer le zgornji del prve strani do stavka: »Policist opravlja dela in naloge..« ter podatke o javnemu uslužbencu, ki je izdal predmetni dokument,
- delovni nalog št. 3E694-143 z dne 30. 9. 2010, in sicer le zgornji del prve strani do stavka: »Policist opravlja dela in naloge..«, ter podatke o javnemu uslužbencu, ki je izdal predmetni dokument.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe drugi posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 12. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od organa zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
- delovni nalog, dnevnik dela, imena in poročila policistov policijske patrulje na dan 10. 7. 2009, ki je opravila intervencijo ob 18:35 na …,
- delovni nalog in dnevnik del policista Kristan Boštjana za dan 10. 7. 2009, 3. 8. 2009, 4. 8. 2009,
- delovni nalog, dnevnik dela, imena in poročila policistov v policijski patrulji na dan 30. 9. 2010, ki je opravila intervencijo na ….,
- delovni nalog, dnevnik dela, policista Bešter Roka na dan 22. 10. 2010,
- delovni nalog, dnevnik dela, policista Horvat Bojana na dan 22. 10. 2010 in 14. 10. 2010.
Organ je dne 4. 1. 2011 izdal odločbo št. 090-73/2010/2, s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil. Organ je navedel, da je uradna oseba pridobila dokumentacijo, ki obstaja v zvezi z zahtevo prosilca, in sicer:
- delovni nalog št. 3E694 z dne 10. 7. 2009 za policiste Kne Aleksander, Vidmar Rosana in Jaušovec Marjan,
- delovni nalog št. 3-694-37 z dne 10. 7. 2009 za policista Damjan Purkart in Boštjan Kristan,
- delovni nalog št. 3E694-113 z dne 3. 8. 2009 za policista Boštjan Kristan in Kejžar Davorin,
- delovni nalog št. 3E694-080 z dne 4. 8. 2009 za policista Boštjan Kristan in Kejžar Davorin,
- delovni nalog št. 3E694-143 z dne 30. 5. 2010 za policista Rok Bešter in Miran Kovač.
Delovni nalogi pod točkama 4 in 5 zahteve prosilca za navedene policiste na konkretne datume ne obstajajo.
V nadaljevanju je organ v obrazložitvi odločbe zapisal, da je potrebno zahtevo prosilca, zaradi zadržkov iz 3. (varstvo osebnih podatkov) in 11. točke (notranje delovanje organa) 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti. Izjemo varstva osebnih podatkov je organ utemeljeval s tem, da je v konkretnih dokumentih opisano toliko dogodkov in navedeno toliko osebnih podatkov, da bi bili mnogi posamezniki prepoznavni ali identificirani brez večjega napora in bi bil posledično kršen Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Nadalje je organ v odločbi navedel, da so delovni nalogi in poročila policistov dokumenti, ki so nastali izključno zaradi notranjega delovanja organa. Vodstvo policijske postaje oblikuje nek način vodenja in nadziranja zaposlenih. V obravnavanem primeru je delovni nalog, ki ga napiše eden izmed starešin na PP, s katerim odredi delo določenemu policistu, način vodenja enote in istočasno način nadzora nad podrejenimi. Za same policiste pa je poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, način poročanja nadrejenim o svojem delu in dokaz o izpolnitvi zadanih nalog s strani nadrejenih. Delovni nalogi in poročila so dokumenti, namenjeni izključno notranji rabi organa. Transparentnost delovanja državnega organa v konkretnem primeru se kaže skozi njihove izdelke, kot so uradni zaznamki, zapisniki, kazenske ovadbe in ostalo, kar pa je prosilec v veliki meri že prejel v predhodnih postopkih po ZDIJZ. Po mnenju organa je s tem pogoj, da je dokument nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa, več kot jasno izražen. Na drugi strani pa bi, v primeru razkritja večjega števila delovnih nalogov in poročil policistov, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano in s tem neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se, ob zavedanju, da bodo njihova poročila javno obravnavana, zatekali k drugim načinom poročanja. Mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo in opišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje delovnih nalogov pa bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na način vodenja organa in nadzora zaposlenih, kar bi vplivalo na delovanje in dejavnost organa tudi na drugih policijskih postajah. Organ je nadalje tudi ocenil, da bi bil v konkretnem primeru delni dostop po 7. členu ZDIJZ neprimeren.
Prosilec je dne 19. 1. 2011 vložil pritožbo zoper obravnavano odločbo organa. Organ je kot organ prve stopnje opravil preizkus pritožbe ter pritožbo posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 25. 1. 2011. Pritožba je pravočasna in dovoljena, vendar po mnenju organa neutemeljena.
Prosilec je v pritožbi navedel, da odločbo organa v celoti zavrača. Prosilec navaja, da je sklicevanje na izjemo varovanja osebnih podatkov neutemeljeno, ker ni zahteval nobenih osebnih podatkov, razen imen treh policistov, ki so bili v interventni patrulji dne 10. 7. 2009 na … in ker, četudi jih konkretni dokumenti vsebujejo, jih organ lahko prekrije. Prav tako po mnenju prosilca sklicevanje na ZVOP-1, ko gre za osnovne naloge in poročila policistov, ne vzdrži, ker gre za element, ki izvira iz delovnega področja organa. Prosilec se tudi ne strinja z utemeljitvijo izjeme notranjega delovanja organa. Prosilec je moral namreč kot delojemalec v zasebnem sektorju natančno izpolnjevati pisne naloge delodajalca, policija, kot porabnik proračunskih sredstev, pa mora za vsa (v konkretnih primerih) uporabljena službena vozila in civilna policijska vozila, za vse dneve odrejati z delovnim nalogom in poročili, kot sestavnimi deli odrejenih in izvedenih delovnih nalog, pisno določenih s strani nadrejenih. Po mnenju prosilca zavrnjeni, a izkazani dokumenti policije v obliki petih delovnih nalogov s poročili policistov, in neizkazana dva delovna naloga (ker ne obstajata, četudi bi po mnenju prosilca morala), o aktivnostih policistov Bešter in Horvat v ničemer smiselno ne utemeljujejo zavrnitev. Zavrnitev sama po sebi izkazuje in potrjuje netransparentnost delovanja v posameznih postopkih policije v Šiški, na katero se sicer policija sama sklicuje, jo navaja kot razlog zavrnitve, izkazuje ustno odrejanje nalog, prilagajanje izpisov, sum na izvajanje nalog in pisanje poročil policistov v nasprotju z dejanskim stanjem, opravljanje nalog, uporabo postopkov in vozil, ko se ne izkazuje potreba za opravljanje preiskav, opustitev postopkov, če policija tako presodi in dvolično obravnavo in aktivnost policistov v navedenih in drugih primerih. Prosilec je v svoji pritožbi priglasil tudi stroške, in sicer 230,00 EUR za sestavo pritožbe in pregled dokumentacije, 102,00 EUR za konference s pravno pisarno in 1,10 EUR za poštnino.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
V konkretnem primeru ni sporno, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da določene zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu, zato je v zvezi z obstoječimi dokumenti v nadaljevanju presojal, ali predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma ali vsebujejo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Iz izpodbijane odločbe organa nadalje izhaja, da je bila prosilčeva zahteva deloma zavrnjena tudi iz razloga, ker dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, ne obstajajo. Organ je v odločbi namreč navedel, da pri organu v materializirani obliki ne obstajata delovna naloga policista Bešter Roka z dne 22. 10. 2010 ter policista Horvat Bojana z dne 22. 10. 2010 in z dne 14. 10. 2010. Pooblaščenec je v zvezi z navedenim pri organu opravil dodatne poizvedbe, pri čemer mu je bilo s strani organ pojasnjeno, da sta sicer navedena policista na zgoraj zapisane dneve opravljala svoje delo, vendar jima delovni nalogi v skladu z običajno organizacijo dela ter specifiko njunih nalog, niso bili izdani.
Organ je ponovno zatrdil, da zahtevani delovni nalogi dejansko ne obstajajo v materializirani obliki in jih zaradi navedenega tudi ni posredoval Pooblaščencu. Glede na dejstvo, da je organ Pooblaščencu posredoval vso preostalo zahtevano dokumentacijo, Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa in na podlagi navedenega ugotavlja, da dokumenta, ki jih je zahteval prosilec v točki 4 in 5 njegove zahteve dejansko ne obstajata v materializirani obliki in tako ne izpolnjujeta enega izmed kriterijev za informacijo javnega značaja. Zahtevo prosilca je tako v tem delu treba zavrniti.
3. Izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir s potnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ je tako v konkretnem primeru izpolnjen.
V drugem delu te izjeme se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel, da bi, v primeru razkritja večjega števila delovnih nalogov in poročil policistov, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje delovnih nalogov bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani, s tem pa bi negativno vplivali na način vodenja policijskih postaj.
Pooblaščenec je zahtevane delovne naloge podrobno pregledal ter ob tem ugotovil, da so na delovnem nalogu zapisane tudi precej občutljive informacije, ki se nanašajo na samo delo policistov. Tako so npr. na delovnem nalogu navedene imena različnih policijskih akcij, druge naloge, ki so jih policisti dolžni izvesti tekom delovnega časa, sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu ter poročilo, ki precej podrobno opisuje delo policistov v okviru določene izmene, njihovo gibanje po različnih lokacijah, ure opravljanja kontrol in podobno. Po presoji Pooblaščenca zahtevani dokumenti nedvomno razkrivajo metode dela oz. izvajanja uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj bi v končni fazi takšno razkrivanje občutljivih notranjih informacij organa posameznikom omogočilo, da ugotovijo, kako se izogniti pravnim pravilom ali jih kršiti, ne da bi jih organi pregona pri tem izsledili.
Poleg navedenega se Pooblaščenec nedvomno strinja z organom, da je za uspešno in učinkovito vodenje policijskih postaj pomembno, da policisti podajo jasna, točna in podrobna poročila o svojem delu in da bi lahko razkritje takšnih poročil policistov, ki so sestavni del delovnega naloga, negativno vplivalo na način vodenja policijskih postaj, in sicer tako na delo nadrejenih kot tudi na delo podrejenih.
V skladu z zgoraj opisanimi razlogi Pooblaščenec ugotavlja, da je v zvezi z zahtevanimi dokumenti podana izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da je potrebno del informacij, ki izhajajo iz zahtevanih delovnih nalogov, razkriti z vidika t.i. »izjeme od izjem« po 1. alineji 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme notranjega delovanja organa razkrijejo podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca. Te informacije izhajajo iz uvodnega dela delovnega naloga, kjer so navedena imena javnih uslužbencev - policistov ter datum in čas opravljanja dela. Prav tako je potrebno kot podatek v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca šteti podatek o javnemu uslužbencu - komandirju policijske postaje, ki je konkretni delovni nalog izdal. Vse ostale informacije, navedene na zahtevanih delovnih nalogih, pa se po mnenju Pooblaščenca ne nanašajo neposredno na delovno razmerje konkretnih javnih uslužbencev, pač pa se nanašajo na način, organizacijo in metode dela policistov v določeni delovni izmeni, zato po presoji Pooblaščenca niso prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tudi osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tako podatki javnih uslužbencev kot tudi podatki drugih fizičnih oseb, ki so bile obravnavane s strani policije tekom določenega delovnega dne. Pooblaščenec je že v prejšnji točki obrazložil, da so podatki, neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca javni, zato ni nobenega dvoma, da jih je potrebno razkriti tudi v konkretnem primeru. Tako je organ prosilcu dolžan posredovati imena in priimke policistov ter datum in čas opravljanja dela, prav tako pa je organ prosilcu dolžan posredovati ime, priimek ter naziv javnega uslužbenca, ki je izdal in podpisal konkretne delovne naloge.
Glede osebnih podatkov drugih fizičnih oseb, ki se pojavljajo v poročilih policistov, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da te informacije niso prosto dostopne že zaradi obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je podrobno obrazložena v prejšnji točki te odločbe, nedvomno pa predmetni osebni podatki fizičnih oseb, ki jih je določenega dne iz takšnih ali drugačnih razlogov obravnavala policija, predstavljajo tudi izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Zaključek
Ker je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da določeni deli zahtevanih dokumentov predstavljajo prosto dostopne informacije (podatki, povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev) je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil ter sam rešil zadevo. V delu, v katerem zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. in 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je zahtevo prosilca zavrnil iz tega razloga. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da določeni dokumenti (delovna naloga za policista Bešter Roka z dne 22. 10. 2010 ter policista Horvat Bojana z dne 22. 10. 2010 in z dne 14. 10. 2010), ki jih zahteva prosilec, pri organu ne obstajajo, zato ne izpolnjujejo kriterija za obstoj informacije javnega značaja. Posledično je Pooblaščenec zahtevo prosilca tudi v tem delu zavrnil.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo 1. odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato ta, v skladu z navedeno določbo 1. odstavka 113. člena ZUP, sam nosi stroške, ki so mu nastali v tem postopku. Drugi posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka