Prosilec - Občina Laško
+ -Številka: 090-1/2011/8
Kategorije:
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo cenitvenega poročila namenskega premoženja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško in kupoprodajno pogodbo med Občino Laško in Atko Prima d.o.o. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost oziroma avtorsko delo. Pooblaščenec je ugotovil, da se zahtevani dokumenti nahajajo pri organu. Cenitveno poročilo predstavlja varovano avtorsko delo, zato je Pooblaščenec odločil, da se prosilcu omogoči vpogled. Glede pogodbe je Pooblaščenec odločil, da ne prestavlja poslovne skrivnosti, organu pa je tudi naložil, da mora prekriti varovane osebne podatke, prosilcu je omogočil delni dostop do pogodbe.
ODLOČBA
Številka: 090-1/2011/
Datum: 14. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (v nadaljevanju organ), številka 020-02/2010 z dne 25. 10. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 8. 11. 2010 se ugodi in se odločba št. 020-02/2010 z dne 25. 10. 2010 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od vročitve te odločbe:
- posredovati fotokopijo kupoprodajne pogodbe št. SV 176/2010 v obliki notarskega zapisa za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško, med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško (4 strani, prva stran ni oštevilčena), pri čemer mora organ prekriti:
• na 1. strani: - v šesti in sedmi vrstici besedila rojstni datum direktorice Atke Prima
d.o.o.,
- v deseti in enajsti vrstici besedila rojstni datum in naslov župana Občine
Laško.
- omogočiti vpogled v cenitveno poročilo Javnega nepremičninskega sklada, pri čemer mora organ prekriti celoten enajsti stolpec imenovan »uporabnik«, v prilogi »seznam nepremičnin – cenitev«, na straneh 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca kot neutemeljena zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 28. 9. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ pošlje naslednjo dokumentacijo:
- Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo med Občino Laško in Pivovarno Laško, d.d.;
- Glede poslovno-stanovanjskega objekta na Trubarjevi 13, Laško, način in zapisnik o oddaji del Občine Laško izvajalcu, zapisnik o izbiri ponudnikov, sklep o imenovanju komisije za oddajo gradbenih del in storitev ter kdo jo je imenoval, pogodbo z izvajalcem, listino o izbiri nadzora in cenitvah za leto 2010, zapisnik o odpiranju ponudb, zapisnik o izbiri nadzornika in cenilca;
- Naročilo cenilcu gospodu Salobirju Marjanu za cenitev Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško;
- Cenitev za objekt na Trubarjevi 13, Laško in slikovno gradivo;
- Cenitev Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško;
- Kupoprodajno pogodbo za prostor imenovan »kino«, med Občino Laško in Atko Prima d.o.o., za del objekta Trubarjeva 13;
- Listine v zvezi z izdanimi in sprejetimi občinskimi odloki za PUP, predvsem za lokacije: polnilnica vode, širitev skladiščnih prostorov. Izseki naj zajemajo arhitektonsko zazidalno situacijo, dokončno situacijo zunanje ureditve ter prometno-komunalne ureditve – izris iz prostorskih aktov PUP za območje platoja Pivovarne Laško d.d.;
- Kdo in zakaj plačuje in naroča cenilca;
- Mnenje župana o osnutku Zakona o davku na premoženje.
Organ je prosilcu dne 25. 10. 2010 posredoval naslednje dokumente:
- Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo med Občino Laško in Pivovarno Laško, d.d.,
- v zvezi z obnovo objekta na Trubarjevi 13, Laško, ponudbe oz. predračune ponudnikov, lokacijsko informacijo št. 351-09/2010, z dne 8. 9. 2010, naročilnico št. 402/2010, naročilnico 0442/2009, okvirni sporazum št. 430-28/2010, naročilnico št. 2/2009,s pojasnilom, da Javni nepremičninski sklad Občine Laško ni kupec poslovnih prostorov bivšega kina na Trubarjevi ulici 13 v Laškem. Organ je prosilcu v pojasnilu napisal še člane nadzornega sveta Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško. Javni nepremičninski sklad Občine Laško je prenehal delovati kot samostojna pravna oseba in se pripojil k Občini Laško 28. 6. 2010. Vse premoženje, vse pravice in vse obveznosti JNS OL so s pripojitvijo prešle na Občino Laško. Ob pripojitvi pa namensko premoženje sklada ni bilo predmet ponovne cenitve. Organ nadalje pojasnjuje, da je bil izvajalec obnove fasade na objektu Trubarjeva 13 v Laškem izbran na podlagi enostavnega postopka, saj je ocenjena vrednost, pa tudi ponudbena cena znašala manj kot 40.000 EUR brez DDV. Naročnik je za tovrstna naročila dolžan voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Za oddajo teh del je naročnik pridobil tri ponudbe ter dela oddal najcenejšemu ponudniku. Nad deli se izvaja tudi strokovni nadzor. Ker gre za investicijska vzdrževalna dela, se v skladu z Zakonom o graditvi objektov, dela lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja.
V zvezi s Prostorsko ureditvenimi pogoji Občine Laško je organ prosilcu posredoval: fotokopije odlokov, vključno s spremembami in dopolnitvami iz Uradnega lista RS ter fotokopijo območja iz planske dokumentacije 1984 in 2001 s pojasnilom o možnosti gradnje na podlagi veljavnega odloka o PUP.
Organ je z odločbo št. 020-02/2010 z dne 25. 10. 2010 prosilcu zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:
1. Priloge k cenitvenemu poročilu za poslovni prostor na Trubarjevi ulici 13, Laško - slikovno gradivo.
2. Cenitveno poročilo namenskega premoženja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško.
3. Kupoprodajno pogodbo med Občino Laško in Atko Prima d.o.o. za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško.
- Zahtevka pod št. 1 in 2 je organ zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevana informacija za cenilca predstavlja tako poslovno skrivnost po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, kot tudi varovano avtorsko delo po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, zato le-ta ne dovoli, da bi se original ali fotokopije cenitvenih poročil posredovale komurkoli.
- Zahtevek pod št. 3 je organ zavrnil z obrazložitvijo, da je bilo ugotovljeno, da navedena gospodarska družba šteje predmetno pogodbo za poslovno skrivnost, kar izhaja iz njihovega dopisa z dne 25. 10. 2010.
Prosilec je dne 8. 11. 2010 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 020-02/2010 z dne 25. 10. 2010, neposredno pri Pooblaščencu, zato jo je Pooblaščenec dne 10. 11. 2010, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu prve stopnje (Občini Laško). Organ jo je dne 5. 1. 2011 na podlagi 245. člena ZUP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi navaja, da je Občina Laško z javnimi sredstvi kupila del zgradbe, prostore v pritličju, na Trubarjevi ulici 13, za ceno 65.000 EUR za 100 let star prostor. Da je cenitev za predmetni prostor opravil cenilec, ki naj bi bil javni uslužbenec (občinski svetnik), ker je direktor Komunale in je tudi prijatelj, sodelavec lastnika Atke Prima d.o.o., zato gre v navedenem primeru, po mnenju prosilca, za korupcijo. Prosilec ugovarja navedbam organa, da kupoprodajna pogodbo predstavlja poslovno skrivnost, saj je bil prostor plačan iz proračuna občine. Prosilcu se zdi neutemeljeno, da je pogodba za občane poslovna skrivnost, če pa je občina lastnik nepremičnine. Enako prosilec meni tudi za cenitveno poročilo, ali se cenilec sploh lahko sklicuje na poslovno skrivnost, če pa je za izdelavo prejel plačilo iz javnih sredstev, ob tem pa je, po mnenju prosilca, poročilo izdelano nestrokovno. Prosilec navaja še, da je objekt vzdrževal Javni nepremičninski sklad Občine Laško, zato ponovno želi te listine. Prosilec v pritožbi ponovno navaja, da želi pridobiti kupoprodajno pogodbo, druge listine in priloge k cenitvi – slike, ZK izpisek, potrdilo o parceli in slike primerljivih posesti, ki naj bi jih dobil cenilec za objekt na Trubarjevi 13.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 19. 1. 2011, v prisotnosti Sandre Barachini, Tanje Grabrijan, Boštjana Polajžarja in Stanke Jošt - zaposlenih pri organu (javni uslužbenci), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Dne 20. 1. 2011 je Pooblaščenec od organa po elektronski pošti prejel še dodatno pojasnilo.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec prosilcu glede pritožbenih navedb glede roka, v katerem mora organ izdati odločbo, pojasnjuje, da je organ dolžan v skladu s 23. členom ZDIJZ, odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o cenitvi na podlagi prijateljskih vezi, enaki cenitvi nepremičnine in prodajni ceni, nestrokovni izdelavi cenitvenega poročila, neusklajenih datumih, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje na izpodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti pri prodaji nepremičnine in njeni cenitvi, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 28. 9. 2010. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na javnost porabe proračunskih sredstev organa ter na prost dostop do zahtevanih dokumentov.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji, dne 20. 10. 2010 pravilno pozval v postopek Marjana Salobirja in Atko Prima d.o.o. kot stranki, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločba. Marjan Salobir, sodni cenilec za gradbeništvo, je v dopisu z dne 25. 10. 2010, izjavil, da zahtevane informacije zanj predstavljajo poslovno skrivnost, kot tudi varovano avtorsko delo, zato ne dovoli, da se posredujejo. Atka Prima d.o.o. je v dopisu z dne 25. 10. 2010 pojasnila, da kupoprodajna pogodba za poslovne prostore na Trubarjevi 13, predstavlja poslovno skrivnost in da kot zasebna družba niso zavezani za javno razkritje teh podatkov.
V skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP je organ druge stopnje, torej Pooblaščenec, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in jim določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je Pooblaščenec pritožbo prosilca poslal Marjanu Salobirju in Atki Prima d.o.o. v morebitni odgovor, da se (kot stranska udeleženca) izrečeta o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
Marjan Salobir na vročeno pritožbo ni odgovoril, Atka Prima d.o.o. pa je ponovno poudarila, da kupoprodajna pogodba predstavlja poslovno skrivnost.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
3.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS), med drugim ureja ravnanje s stvarnim premoženjem občin. To mora biti glede na 8. člen tega zakona javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače (načelo javnosti). V skladu z 2. točko 3. člena ZSPDPO pomeni ravnanje s stvarnim premoženjem pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, medtem ko upravljanje s stvarnim premoženjem pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (5. točka 3. člen).
To dejstvo napeljuje tudi na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na razpolaganje s premoženjem organa oziroma na porabo proračunskih sredstev organa. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja.
2) Organ mora z njo razpolagati;
3) Nahajati se mora v neki materializirani obliki;
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 19. 1. 2011, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na in camera ogledu je organ Pooblaščencu predložil Cenitveno poročilo za poslovni objekt na Trubarjevi 13, Laško in pojasnil, da je prosilec fotokopijo te cenitve sicer že prejel in da že posredovana informacija predstavlja celotno poročilo. Organ je predmetno cenitveno poročilo prosilcu posredoval z dopisom 020-02/2010 z dne 19. 3. 2010. Organ je poudaril, da poročilo ne vsebuje nobenih prilog, kot so fotografije ali drugo slikovno gradivo. Ker s slikovnim gradivom, kot tudi drugimi prilogami, organ ne razpolaga, jih ni in jih, iz razloga neobstoja, tudi ne more posredovati prosilcu. Pooblaščenec je po pregledu cenitvenega poročila za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško, z dne 21. 11. 2009, ki ga je opravil zapriseženi sodni cenilec za gradbeništvo, ugotovil, da le to dejansko ne vsebuje nobenih fotografij, zemljiško-knjižnega izpiska ali drugih prilog, ki jih v pritožbi navaja in zahteva prosilec.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v tem delu zahteve prosilca ne obstaja, saj organ z dokumenti (fotografije in druge priloge), ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Organ je Pooblaščencu predložil tudi Cenitveno poročilo namenskega premoženja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (v nadaljevanju: Cenitveno poročilo JNS) ter pojasnil, da je v tem poročilu cenilec ovrednotil 250 nepremičnin skupaj, kako je to naredil, kako si je to zamislil, kako je zasnoval »orodje« za izdelavo takega poročila, pa je njegovo avtorsko delo.
Organ je Pooblaščencu predložil še kupoprodajno pogodbo za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško, sklenjeno med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško.
Pooblaščenec po natančni preučitvi cenitvenega poročila JNS ugotavlja, da se priloga cenitvenega poročila, imenovana »seznam nepremičnin – cenitev« vsebinsko v celoti ne nanaša na zahtevo prosilca. Enajsti stolpec, imenovan »uporabnik«, se vsebinsko ne nanaša niti na zahtevo prosilca, niti na vsebino cenitvenega poročila, zato ni del tega pritožbenega postopka in presoje Pooblaščenca in ga mora organ prekriti, kot je navedeno v drugem odstavku 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec pojasnjuje, da sta predmet presoje v tem pritožbenem postopku naslednja dokumenta:
- cenitveno poročilo JNS, brez celotnega enajstega stolpca imenovanega »uporabnik« v prilogi »seznam nepremičnin – cenitev« , na straneh 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7;
- kupoprodajna pogodba za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
4.1. Cenitveno poročilo JNS
Avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Pooblaščenec ugotavlja, da cenitveno poročilo JNS predstavlja nedeljivo celoto, zato Pooblaščenec odloča o njem kot celoti in ne glede posameznih dokumentov v cenitvi.
Pooblaščenec je navedeno cenitev najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so: individualnost, intelektualnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Omenjeno cenitveno poročilo temelji na znanju avtorja dokumenta. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani dokument izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi Pooblaščenec ocenjuje tudi, da ima dokument zadostno mero individualnosti, saj vsebujejo razlage, predloge in mnenja, ki so kot take nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela. Avtor tudi navaja, da je individualnost njegovega dela tudi v samem načinu, kako je izdelal poročilo, kako si je pripravil »orodje«, da je z enim cenitvenim poročilom lahko zajel 250 nepremičnin, pri čemer lahko rečemo, da gre za subjektivno novost.
Da gre pri zahtevanih informacijah za informacije, ki predstavljajo avtorsko delo v smislu 9. točke drugega odstavka 5. člena ZASP, torej ni sporno, kljub temu pa je potrebno za upravičeno uporabo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje organ, v vsakem posamičnem primeru natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki je bila v določenem elementu pravno veljavno prenesena na tretjo osebo (organ), potem se taka informacija ne posreduje samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki (enako tudi Upravno sodišče v sodbi opr. št. U 1218/2010 z dne 26. 1. 2011). Če je avtor skladno z drugim odstavkom 70. člena ZASP pravico reproduciranja prenesel na organ, torej organ zahteve prosilca po fotokopiji oz. drugih oblikah, ki pomenijo reproduciranje, ne more zavrniti.
Pooblaščenec je pri organu preveril, ali je s cenilcem sklenil pogodbo o prenosu avtorskih pravic, predvsem glede pravice reproduciranja. Organ je dne 20. 1. 2011 pojasnil, da s cenilcem ni sklenil nobene pogodbe o prenosu avtorskih pravic, izdal je naročilnico in cenilcu plačal za cenitveno poročilo.
Pooblaščenec se nima pristojnosti spuščati v presojo, ali je organ ravnal pravilno, ko z avtorjem ni sklenil pogodbe o prenosu avtorskih pravic oz. ali bi to moral storiti, dejstvo, ki je v konkretnem primeru odločilno je, da tega organ ni storil.
Pooblaščenec ob ugotovitvi, da gre za avtorskopravno varovano delo, ugotavlja tudi, da je organ v konkretnem primeru zahtevani dokument pridobil za namen prenosa nepremičnin s sklada na občino. Projekt je bil naročen z naročilnico, kar pomeni, da sicer ni bila sklenjena klasična pogodba o naročilu avtorskega dela po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenega avtorskega dela. V takem primeru pa velja domneva iz 99. člena ZASP, da je bila na naročenem avtorskem delu na naročnika prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja konkretnega izvoda, ne pa tudi pravica reproduciranja. Izdelovalec projekta torej po samem ZASP še vedno pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanem dokumentu (avtorskem delu), ker jih na organ ni prenesel. Organ torej ni pridobil pravice distribuiranja cenitvenega poročila, zato velja omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po katerem se lahko prosilec z zahtevano informacijo seznani samo v obliki vpogleda.
Iz zahteve in pritožbe prosilca ni razvidno, da bi prosilec izrecno zahteval fotokopijo cenitvenega poročila, saj navaja, da želi »seznanitev« oz. »dostop do zahtevanih dokumentov«. Pooblaščenec zato meni, da je v konkretnem primeru, v duhu transparentnosti in preglednosti nad informacijami javnega značaja ter upoštevaje načelo varstva pravic stranke (glej 18. člen ZDIJZ in 7. člen ZUP), prosilcu treba omogočiti vpogled v zahtevano poročilo in mu na ta način omogočiti obliko seznanitve oz. dostopa do zahtevane informacije, ki je v obravnavanem primeru, glede na obstoj varovanega avtorskega dela, edina dopusta. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz drugega odstavka 1. točke izreka te odločbe.
Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da osebne podatke, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo naslednji posamezni dokumenti v cenitvenem poročilu JNS:
- 2., 3. in 4. stran cenitvenega poročila JNS vsebuje ime, priimek, stopnjo in vrsto izobrazbe ter naslov sodnega cenilca, ki je izdelal cenitveno poročilo;
- priloga cenitvenega poročila imenovana »seznam nepremičnin – cenitev« na strani 7 (sedem) vsebuje ime, priimek in naslov sodnega cenilca, ki je izdelal cenitveno poročilo.
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Zakon o sodiščih (UL RS, št. 19/94 s spremembami, v nadaljevanju ZS) v 88. členu določa, da so nekateri podatki o sodnih cenilcih javni, z namenom, ki je usmerjen v pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje strank. Poleg tega je v 85. členu ZS določeno, da se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. V konkretnem primeru oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca, nastopa v vlogi, ki jo predvidevata 85. in 88. člen ZS, torej v vlogi sodnega cenilca. Zaradi tega dejstva je osebne podatke, kot so ime, priimek, smer in stopnja izobrazbe sodnega cenilca, dopustno razkriti javnosti.
Glede osebnega imena cenilca Pooblaščenec obenem dodaja, da ne predstavlja varovanega osebnega podatka tudi iz razloga, ker gre za podatek o porabi javnih sredstev. Plačilo za izdelavo cenitvenega poročila je bilo namreč krito iz občinskega proračuna (poraba javnih sredstev). Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša zgolj na podatek o znesku, pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev (torej o imenu in priimku posameznika) šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov.
Glede naslova sodnega cenilca je Pooblaščenec ugotovil, da je le-ta prosto dostopen vsakomur na spletni strani http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebCenilci%29/C12569DD0037C256C1256AB200404900?OpenDocument in tudi na spletni strani
http://www.itis.si/Page_PersonDetails.aspx?PQAtAE4AQQBdAEoARgBeAEcAQABZAEMARABZAEMARgBaADcA, zato Pooblaščenec ne vidi razloga, da tudi ta podatek, poleg imena, priimka in stopnje izobrazbe, ne bi predstavljal podatke, ki je dostopen javnosti.
Glede na navedeno je Pooblaščenec o tem delu pritožbe prosilca odločil, kot izhaja iz drugega odstavka 1. točke izreka te odločbe.
4.2. Kupoprodajna pogodba za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško
Poslovna skrivnost
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna.
Organ je v izpodbijani odločbi zgolj na deklaratorni ravni zatrjeval obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa zatrjevanega z ničemer ni konkretiziral. Organ se namreč ni skliceval na dokument oz. pisno odredbo, ki bi ustrezala zakonski določbi prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Enako pomanjkljivo je ravnala tudi družba Atka Prima d.o.o. v svojem dopisu organu z dne 25. 10. 2010 in v svojem dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 26. 1. 2010. Pooblaščenec je zato pregledal vsebino pogodbe in ugotovil, da vidno ni označena kot poslovna skrivnost. Hkrati ne organ ne družba Atka Prima d.o.o. nista z ničemer zatrjevala, da obstaja dokument (pisna odredba), s katerim bi bila obravnavana pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost. Navedeno po prepričanju Pooblaščenca zadostuje za zaključek, da dokumentov, ki so predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov družbi Atka Prima d.o.o. povzročilo očitno škodo. Vprašanje, ali posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne organ ne družba Atka Prima d.o.o. nista z ničemer izkazala, da bi z razkritjem zahtevane pogodbe lahko nastala občutna škoda. Pomanjkljivo sta pojasnila, ali je obseg, v katerem so informacije iz obravnavane pogodbe znane zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje, ter obseg, v katerem so informacije iz obravnavane pogodbe in aneksa znane izven kroga poslovanja, s čim omejen. Poleg tega nista izkazala, da glede obravnavane pogodbe obstajajo ukrepi, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ in Atka Prima d.o.o. nista z ničemer konkretizirala vrednosti informacij za družbo in njene konkurente ter količine truda in denarnih sredstev, ki jih je ta porabila za razvoj informacij, glede katerih zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti. Prav tako nista pojasnila vprašanja preprostosti ali težavnosti postopanja, s katerim bi drugi te informacije lahko pridobili ali duplicirali.
Navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov družbi Atka Prima d.o.o. nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec tako zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Kljub temu Pooblaščenec poudarja, da četudi bi bilo obravnavano kupoprodajno pogodbo mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, takšna oznaka ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. Navedeni člen pravi, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V konkretnem primeru gre namreč ravno za primer, ko so ti podatki javni po zakonu, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev, hkrati pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za primere, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Da je razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem lokalnih skupnosti javno, pa izhaja tudi iz ZSPDSLS. Ta v 7. členu določa, da mora upravljavec stvarnega premoženja voditi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, v 8. členu pa ZSPDSLS pravi, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani z vsebino pogodbe, na kateri temelji razpolaganje s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je zagotavljanje zakonitosti postopkov razpolaganja s premoženjem države in lokalnih skupnosti ter gospodarne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi, katere predmet je razpolaganje s stvarnim premoženjem občine oz. na kateri temelji poraba javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še posebej zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Osebni podatki
Pooblaščenec ugotavlja, da osebne podatke, v skladu z že navedeno definicijo osebnega podatka iz ZVOP-1 (glej tč. 4. 1 osebni podatki te obrazložitve), kupoprodajna pogodba vsebuje na:
- 1. strani: - ime, priimek, poslovni naslov notarke;
- ime, priimek, rojstni datum, naslov direktorice Atke Prima d.o.o.;
- ime, priimek, rojstni datum, naslov župana Občine Laško.
- 2. strani: - ime, priimek direktorice Atke Prime d.o.o.;
- ime, priimek, mesto (v katerem opravlja delo) notarke.
- 3. strani: - ime, priimek notarke;
- ime, priimek Atke Prime d.o.o.;
- ime, priimek župana Občine Laško.
Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali osebni podatki na zgoraj navedenih posameznih straneh kupoprodajne pogodbe predstavljajo varovane osebne podatke.
Glede imena, priimka in poslovnega naslova notarke Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke, saj notarji opravljajo javno funkcijo. 1. člen Zakona o notariatu (UL RS, št. 23/2005, ZN-UPB1) določa, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Ime, priimek in poslovni naslov notarke je tudi javno dostopen na spletni strani Notarske zbornice Slovenije, zato nedvomno ne gre za varovane osebne podatke.
Glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da imajo le-ti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Župan Občine Laško pri sklepanju pogodbe v imenu občine sodeluje kot zakoniti zastopnik organa in ne zasebno, kot fizična oseba. ZDIJZ določa, da kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije, se dostop do zahtevane informacije dovoli, ne glede na varstvo osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno ime in priimek župana občine ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Rojstni datum in zasebni naslov župana pa z opravljanjem javne funkcije nista povezana, zato ta dva podatka predstavljata varovana osebna podatka, ki nista prosto dostopna. V skladu s tem je Pooblaščenec odločil, da mora organ te podatke v kupoprodajni pogodbi za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško, prekriti.
Glede osebnih podatkov direktorice Atke Prima d.o.o. Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da varovan osebni podatek predstavlja rojstni datum direktorice (zastopnice), zato ga je organ dolžan prekriti. Ime, priimek in naslov direktorice Atke Prima d.o.o. ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj njihovo javnost določa ZPRS-1.
4.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je dolžan prosilcu posredovati kupoprodajno pogodbe št. SV 176/2010 v obliki notarskega zapisa za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško med Atko Prima d.o.o. in Občino Laško (4 strani, prva stran ni oštevilčena), pri čemer mora organ prekriti na 1. strani: - v šesti in sedmi vrstici besedila rojstni datum direktorice Atke Prima d.o.o. ter v deseti in enajsti vrstici besedila rojstni datum in naslov župana Občine Laško. Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled v cenitveno poročilo Javnega nepremičninskega sklada, pri čemer mora organ prekriti celoten enajsti stolpec imenovan »uporabnik« v prilogi »seznam nepremičnin – cenitev« na straneh 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 v roku 15 dni od prejema te odločbe.
Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga s prilogami cenitvenega poročila za poslovni prostor na Trubarjevi 13, Laško, ki jih zahteva prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Zunanji oddelek v Celju, Trg celjskih knezov 10, 3000 Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka