Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Istrabenz - Gorenje d.o.o. zoper Elektro - Slovenija d.o.o.

+ -
Datum: 05.10.2005
Številka: 021-18/2005/14
Kategorije:Poslovna skrivnost
Datum: 5. 10. 2005

Številka: 021-18/2005/14

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju: Pooblaščenec), na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ul. RS, št. 24/03 in 61/2005, dalje: ZDIJZ) in na podlagi 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ul. RS št. 80/99 s spremembami, dalje: ZUP), o pritožbah z dne 2.2.2005 in z dne 25.2.2005 družbe Istrabenz - Gorenje d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & Partnerji d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbi Elektro – Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 113/6/sr in št. 243/6/sr, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Postopka po pritožbah prosilca z dne 2.2.2005 in z dne 25.2.2005 se združita v en postopek.2. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani odločbi delno odpravita. 3. Organ je prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti vpogled v naslednje zahtevane dokumente in dokumentacijo:• seznam vseh ponudnikov, ki so sodelovali v navedenem postopku,• seznam vseh ponudnikov, ki jim je bila priznana sposobnost,• dopisi in vsa korespondenca med organom in ponudniki,• natančne podatke o proizvodnih virih in prenosnih poteh, ki bodo uporabljene za ponujeno terciarno regulacijo ponudnikov,• zapisnik z odpiranja ponudb,• podatek o tem, kolikšen je skupen finančni znesek, ki ga je agencija predvidela za sistemske storitve v letu 2005 (terciarna regulacija, sekundarna regulacija frekvence in moči, zagon agregatov brez zunanjega napajanja): v dokumentu Agencije RS za energijo z dne 17.1.2005, št. 1-05/E2.2.-3/TS-06,• dopisi in vsa korespondenca med organom in Borzenom v zvezi z navedenim postopkom,• vsebino pogodbe z izbranim ponudnikom,• dopisi in vsa korespondenca ter zapisniki ali zabeležke sestankov ter seznam sestankov (vključno z navedbo prisotnih) med organom in Agencijo ter drugimi subjekti v zvezi z navedenim postopkom za zakup rezerve za leto 2005.4. Pritožbi prosilca se v delu, v katerem zahtevata naslednje dokumente, kot neutemeljeni zavrneta:• obrazložen načrt potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za leto 2005, ki ga je bil sistemski operater dolžan Agenciji predložiti po 50. členu Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ul. RS, št. 84/04, dalje: Akt) vključno s potrdilom o pošiljanju tega načrta na Agencijo pred rokom,• dopisi in vsa korespondenca ter zapisniki ali zabeležke sestankov ter seznam sestankov (vključno z navedbo prisotnih) med organom in Agencijo ter drugimi subjekti v zvezi z vsemi vrstami sistemskih storitev, ki so predvidene za leto 2005.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 17.12.2004 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z zakupom minutne rezerve moči za terciarno regulacijo frekvence iz regulacijskih območij zunaj Slovenije v letu 2005 (zakup rezerve). V zahtevi je pojasnil, da je sodeloval v postopku Povabila organa k oddaji prijave za priznanje sposobnosti za sodelovanje na avkciji za zakup rezerve, v katerem mu je bila priznana sposobnost, kljub temu pa je bil obveščen, da je cena zakupa iz njegove ponudbe na avkciji presegla zamejeno ceno zakupa podano s strani organa. Kljub več pozivom na organ ter na Agencijo RS za energijo (Agencija), prosilec ni dobil bistvenih podatkov, ki bi omogočali preveriti pravilnosti odločitev organa. Prosilec je informacije zahteval v obliki vpogleda in fotokopije. Navedene informacije, ki jih je prosilec zahteval so:1. seznam vseh ponudnikov, ki so sodelovali v navedenem postopku,2. seznam vseh ponudnikov, ki jim je bila priznana sposobnost,3. dopisi in vsa korespondenca med organom in ponudniki,4. natančne podatke o proizvodnih virih in prenosnih poteh, ki bodo uporabljene za ponujeno terciarno regulacijo ponudnikov,5. konkretno navedbo izbranega ponudnika.

Prosilec je dne 10.1.2005 na organ vložil ponovno in dodatno zahtevo za dostop do informacij. V dodatni zahtevi je prosilec zahteval še informacije, ki s prvotno zahtevo niso bile zahtevane:6. obrazložen načrt potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za leto 2005, ki ga je bil sistemski operater dolžan Agenciji predložiti po 50. členu Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ul. RS, št. 84/04, v nadaljevanju: Akt; Sprejme ga Agencija na podlagi Energetskega zakona) najkasneje do 31.8.2004 vključno s potrdilom o pošiljanju tega načrta na Agencijo pred določenim rokom,7. zapisnik z odpiranja ponudb,8. dopisi in vsa korespondenca ter zapisniki ali zabeležke sestankov ter seznam sestankov (vključno z navedbo prisotnih) med organom in Agencijo ter drugimi subjekti v zvezi z vsemi vrstami sistemskih storitev, ki so predvidene za leto 2005,9. dopisi in vsa korespondenca ter zapisniki ali zabeležke sestankov ter seznam sestankov (vključno z navedbo prisotnih) med organom in Agencijo ter drugimi subjekti v zvezi z navedenim postopkom za zakup rezerve za leto 2005,10. podatek o tem, kolikšen je skupen finančni znesek, ki ga je Agencija predvidela za sistemske storitve v letu 2005 ter kolikšen del tega skupnega zneska je namenjen za posamezne sistemske storitve (terciarna regulacija, sekundarna regulacija frekvence in moči, zagon agregatov brez zunanjega napajanja),11. dopisi in vsa korespondenca med organom in Borzenom v zvezi z navedenim postopkom,12. vsebino pogodbe z izbranim ponudnikom.

Organ je dne 14.1.2005 glede zahteve prosilca z dne 17.12.2004 izdal zavrnilno odločbo št. 113/6/sr, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da so ponudbe na zahtevo organa morale vsebovati v celoti izpolnjen obrazec "Obrazec z obvezno vsebino prijave", ki se je nahajal v prilogi št. 1. Za priznanje sposobnosti je moral kandidat na pogoje B5, B6, B7, B8, B9, C1, C2, C3, D1 in E1 odgovoriti s "sprejmem".

V tem delu, tako organ, so torej ponudbe vseh ponudnikov identične, saj bi v nasprotnem primeru organ ponudbo izločil iz nadaljnjega obravnavanja. Obrazec je vseboval še točko A, kjer so bili navedeni podatki o kandidatu, ter točke B1, B2, B3 in B4. Podatek iz točke B1 pove ime regulacijskega območja, od koder je izvirala rezerva moči, ter vseh regulacijskih območij na poti do regulacijskega območja, ki ga upravlja organ. Podatek iz točke B2 pove firmo, sedež in telefon 24-urne dežurne službe, ki v imenu kandidata izvaja fizično dobavo energije. Podatka iz točke B3 in B4 govorita o ponujeni količini rezerve moči in razponu moči, v okviru katerega je možno aktiviranje zakupljene rezerve. Organ je nadalje pojasnil, da so kandidati za priznanje sposobnosti ponudbi morali priložiti tudi naslednja potrdila:

a) potrdilo vodje regulacijskega območja, od koder rezerva moči izvira ter vseh regulacijskih območij na poti do regulacijskega območja Slovenije, če rezerva moči ne izvira iz sosednjega regulacijskega območja, da so pripravljeni spreminjati vozni red izmenjave v petnajstih minutah po aktiviranju rezerve, znotraj tekoče ure;

b) potrdilo pooblaščene službe, da bi v imenu ponudnika zagotavljala 24-urno dežurstvo ter izvajala zahteve naročnika za dobavo električne energije iz naslova koriščenja rezerve moči;

c) potrdilo o rezervaciji čezmejne prenosne zmogljivosti za dobavo iz naslova koriščenja rezerve moči na ozemlje regulacijskega območja Slovenije znotraj NTC na mejah, kjer je ta definirana oziroma izjavo, s katero operater sosednjega regulacijskega območja kandidatu potrjuje uporabo TRM v primerih uspeha na drugi fazi postopka za izbiro ponudnika za zakup rezerve moči.

Organ je vsakemu ponudniku nato dodelil identifikacijsko oznako, s katero je lahko ponudnik sodeloval na avkciji za zakup rezerve. Identifikacijska oznaka je bila vsakemu ponudniku s priznano sposobnostjo dodeljena v izogib morebitnim zlorabam ob pristopu ponudnikov na avkcijo z namenom izkrivljanja konkurence. Organ je nadalje menil, da je za zagotovitev konkurenčnega delovanja ponudnikov na avkciji nujno varovati tudi podatek o številu ponudnikov s priznano sposobnostjo, še posebej pri majhnem številu ponudnikov. Organ je tako zatrdil, da je s tem omogočil gospodarno razpolaganje z javnimi sredstvi, ki so mu bila na voljo za zakup rezerve, hkrati pa ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov. Iz navedenih razlogov je štel, da ne more razkriti imen ponudnikov, katerim je bila sposobnost priznana, saj bi lahko prosilec te informacije zlorabil z namenom onemogočanja konkurence pri naslednjem zakupu rezerve.

Podobno je štel, da so podatki iz točk B1, B2, B3, B4 poslovno občutljivi, saj je iz teh podatkov in potrdil, ki so jih ponudniki morali predložiti prijavi, razviden vir energije, tranzitna pot in s tem pogodbene relacije med ponudnikom storitve in njegovimi poslovnimi partnerji. Organ zatrjuje, da bi razkritje teh podatkov po energetski zakonodaji, ki v najvišjo kategorijo postavlja delovanje tržnega okolja, za organ pomenilo kršitev brez primere. Ekonomsko ugodnejše razmerje med ponudnikom in virom rezerve se namreč v tržnem okolju odraža v bolj konkurenčni ponudbi na avkciji, zato bi razkritje podatkov, ki jih prosilec zahteva, izničilo vso konkurenčno prednost, ki so si jo drugi ponudniki zagotovili s svojo tehnično ekonomsko rešitvijo.

Organ je nadalje poudaril, da ni nepomembno dejstvo, da bi razkritje zahtevanih podatkov v neugoden položaj pri naslednjem zakupu rezerve postavilo tudi organ. S potencialnim izkrivljanjem konkurence (medsebojnim dogovorom), ki je zaradi specifičnosti storitve že sama po sebi okrnjena, bi lahko ponudniki oblikovali ponudbo, ki bi vrednostno presegala razpoložljiva finančna sredstva organa. Organ je na tem mestu še enkrat poudaril, da je kot sistemski operater po zakonu dolžan rezervo moči za terciarno regulacijo zakupiti vsako leto.

Poudaril je tudi, da je kot izvajalec dejavnosti prenosa električne energije skladno z določilom 39. člena Energetskega zakona (Ul. RS št. 79/1999 z dopolnitvami, v nadaljevanju: EZ) dolžan varovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi od svojih strank, pri opravljanju dejavnosti ali nalog po tem zakonu, razen če predpis ne zahteva, da se taki podatki objavijo ali posredujejo državnim organom. Med drugim se je organ že v Povabilu k oddaji prijave za priznanje sposobnosti za sodelovanje na avkciji za zakup rezerve zavezal, da bo vse podatke v zvezi s prijavo, razen kolikor je to potrebno za izvedbo avkcije, varoval kot poslovno skrivnost.

Organ je na koncu navedel, da gre ob vsem tem za konkretna razmerja, v katera organ vstopa pri opravljanju svoje dejavnosti in ki so potrebna za izvedbo nalog, ki mu jih kot gospodarski javni službi nalaga zakon. Poleg tega je organ pod nadzorom Agencije, ki skladno s 86. členom EZ najmanj enkrat letno do 30. junija za preteklo leto predloži Vladi RS poročilo o stanju na področju energetike, ki mora obsegati tudi podatke o izvajanju nalog sistemskih operaterjev iz 23. a člena EZ.

Prosilec je dne 2.2.2005 zoper odločbo organa št. 113/6/sr vložil pritožbo. V njej je pojasnil razloge za vztrajanje pri zahtevi. Z obrazložitvijo organa, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Ul. RS, št. 30/93 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD), se ni strinjal, saj po njegovem mnenju navedeni podatki ne izpolnjujejo pogojev po 39. členu ZGD. Organ svojo odločitev sicer utemeljuje na obstoju izjeme poslovne skrivnosti, vendar v obrazložitvi v ničemer ne obrazloži, zakaj naj bi posamezen podatek bil poslovna skrivnost. Poleg tega je prosilec izrecno navedel, da je zahteval izključno podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev po Povabilu o načinu vodenja postopka izbire in možnosti pravnih sredstev.

Prosilec je izrecno opozoril, da organ v nasprotju z zakonom, postopka ni izpeljal v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Ul. RS št. 36/04, v  nadaljevanju ZJN-1) ter je zaradi tega dejstva ter zaradi dejstva, da pogoji dopuščajo možnost izbire ponudnika, ki ne zagotavlja terciarne rezerve v skladu z zakonom ter ostalimi predpisi, prosilec zoper organ vložil dva zahtevka za revizijo po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Ul. RS št. 78/1999 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZRPJN). Prosilec opozarja, da je pri obravnavi enega od obeh zahtevkov organ (zahtevek je sicer zavrgel) z odločanjem po določbah ZRPJN smiselno priznal, da bi moral postopek biti voden po ZJN-1. Prosilec (op. Pooblaščenca: v postopku po ZRPJN pritožnik) je še opozoril, da tudi Akt določa, da morajo biti pogodbe sklenjene po predpisih, ki urejajo javna naročila oziroma po preglednem postopku, ki zagotavlja izbiro najugodnejšega ponudnika in v katerem se smiselno uporabljajo določila predpisov, ki urejajo javna naročila. Prosilec je nadalje izpostavil, da je tako jasno, da tudi v primeru če ZJN-1 (upravičeno) ne bi bil uporabljen, organ ne bi bil upravičen do zavrnitve najosnovnejših podatkov o razpisu in zagotavljanju gospodarske javne službe, saj ga k temu zavezujejo predpisi. Prosilec je opozoril tudi, da je zakup rezerve moči za terciarno regulacijo ena izmed sistemskih storitev organa kot sistemskega operaterja, njena neustrezna izbira pa lahko realno ogrozi varno in zanesljivo delovanje celotnega elektroenergetskega sistema, kar predstavlja splošni javni interes. Glede na navedeno bi moralo biti jasno, da osnovni podatki o ponudnikih, priznanju sposobnosti, izpolnjevanju pogojev in podatki o izbranem ponudniku, ne morejo biti poslovna skrivnost. Prosilec je še izrecno zavrnil zavajajoče citiranje 39. člena EZ, saj se vsebina člena nanaša na podatke s strani strank organa, s čimer pa po mnenju prosilca gotovo niso mišljeni podatki o postopku s ponudniki na razpisih, temveč podatki o strankah – odjemalcih. Prosilec še navaja, da je s tem, ko organ ne sporoči najosnovnejših podatkov o rezultatih razpisa, ostalim ponudnikom kršena ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva. Ostali ponudniki imajo namreč pravico do vložitve zahtevka za revizijo ter tožbe v pravdnem postopku za razveljavitev razpisa po 210. členu Obligacijskega zakonika (Ul. RS št. 83/2001) ter pravico do sprožitve postopka po 88. členu EZ. Ponudniki teh svojih pravic ne morejo uresničiti, če niso obveščeni o osnovnih podatkih razpisa, na katerem so sodelovali. Prosilec nadalje poudarja, da organ napačno utemeljuje, da so podatki o seznamu vseh ponudnikov, ki so v postopku sodelovali, poslovna skrivnost. Po mnenju prosilca so vsi ponudniki sodelovali prostovoljno, z namenom skleniti pogodbo o prodaji zakupa rezerve. Sodelovanje v postopku tako ne more biti poslovna skrivnost. Enake argumente prosilec navaja tudi glede razkritja podatkov o seznamu ponudnikov, ki jim je priznana sposobnost. Prosilec nadalje pojasnjuje, da vztraja tudi pri razkritju informacij o natančnih virih in poteh ponujene terciarne regulacije ponudnikov.

Organ je dne 9.2.2005 izdal zavrnilno odločbo št. 243/6/sr, s katero je prosilčevo dodatno zahtevo z dne 10.1.2005 zavrnil, ugodil pa ji je v točki, v kateri prosilec zahteva informacijo o konkretni navedbi izbranega ponudnika in slednjega navedel.

Organ v obrazložitvi zavrnilne odločbe najprej zavrača očitke prosilca, da ta kljub več pozivom ni prejel bistvenih podatkov, ki bi omogočali preveriti pravilnosti odločitev v postopku zakupa rezerve. Organ je navedel, da je na dan odločbe (9.2.2005) rok za odgovor bil še odprt in zato ni jasno, v čem naj bi organ kršil 51. člen Akta. Organ je na vse zahteve prosilca, ki jih je le-ta vložil, odgovoril v predpisanem roku. Organ je opozoril, da prosilec poskuša pridobiti informacije v zvezi z zakupom rezerve na več načinov. Tako je vložil dva zahtevka za revizijo postopka javnega naročanja, dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je naslovil na Javno agencijo RS za energijo, na isti naslov pa je poslal tudi zahtevo za odpravo nezakonitosti oziroma nepravilnosti skladno z EZ ter dodatne zahteve in obrazložitve v zvezi z zahtevkom za razveljavitev postopka zakupa rezerve. V navedeni odločbi organ še opozarja, da v njej odloča izključno o zahtevah prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Organ pojasnjuje, da bi razkritje zahtevanih informacij pomenilo razkritje podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD. Iz posameznih dokumentov so namreč razvidne ponujena cena, ponujena količina, izbrana cena, ime in telefonska številka kontaktne osebe ponudnika ter imena vseh ponudnikov, katerim je bila sposobnost priznana.

Organ navaja, da vsebina pogodbe z izbranim ponudnikom vsekakor ne more biti informacija javnega značaja, saj vsebuje vse podatke o ceni, količini ter proizvodnih virih in prenosnih poteh, ki bodo uporabljene. Organ na tem mestu ponavlja svoje stališče, da bi razkritje teh podatkov po energetski zakonodaji, ki v najvišjo kategorijo postavlja delovanje tržnega okolja, za sistemskega operaterja pomenilo kršitev brez primere. Organ ponavlja, da se ekonomsko ugodnejše razmerje med ponudnikom in virom rezerve namreč v tržnem okolju odraža v bolj konkurenčni ponudbi na avkciji, zato bi razkritje podatkov, ki jih prosilec zahteva, izničilo vso konkurenčno prednost, ki so si jo drugi ponudniki zagotovili s svojo tehnično ekonomsko rešitvijo, trudom in poznavanjem razmer na predmetnem trgu. Organ tudi opozarja, da je v konkretnem primeru trg na eni strani močno omejen, na drugi strani pa obstaja dolžnost organa, da vsako leto zakupi tovrstno rezervo, z namenom zagotovitve zanesljivega obratovanja omrežja. Tako razkritje zahtevanih podatkov omogoča medsebojno dogovarjanje ponudnikov in s tem zlorabo pridobljenih informacij, za organ pa to pomeni ogromno škodo. Tako bi npr. prosilec, če bi bil edini, kateremu je bila priznana sposobnost, pa bi to vedel, lahko to informacijo zlorabil in ponudil izjemno visoko ceno, saj bi se zavedal, da na strani organa obstaja zakonska obveza zakupiti tovrstno rezervo, drugih ponudnikov na trgu pa ni. Organ tako meni, da posamezne zahtevane informacije (na primer število ponudnikov, ki jim je bila sposobnost priznana ipd.) same po sebi niso poslovna skrivnost, vendar pa v kombinaciji z drugimi pridobljenimi informacijami omogočijo zlorabe v smislu izkrivljanja oziroma onemogočanja konkurence na trgu. Organ zatrjuje, da je vse te navedbe potrebno razumeti in upoštevati glede na dejstvo, da se na trgu tovrstne rezerve število ponudnikov bistveno ne spreminja iz leta v leto, da so poti (prenosna omrežja), po katerih se tovrstna rezerva v primeru potreb "pripelje" v elektroenergetski sistem kratkoročno nespremenljive ter, da se količina zakupljene rezerve bistveno ne spreminja iz leta v leto. Kakršenkoli dogovor med sposobnimi ponudniki bi tako posledično privedel do veliko višje cene, ki bi jo organ moral plačati za zakup ter s tem do škode, ki bi jo organ utrpel.

Smiselno je organ nato ponovno opozoril, da mora kot sistemski operater varovati poslovno občutljive podatke, k čemur ga zavezujejo tudi že omenjeni 39. člen EZ, 2. odstavek 31. člena Uredbe o načinu izvajanja GJS, 11. člen Navodila ter 12. člen Direktive 2003/54/EC. Prav tako pa se je organ že v Povabilu k oddaji prijave za priznanje sposobnosti za sodelovanje na avkciji zavezal, da bo vse podatke v zvezi s prijavo varoval kot poslovno skrivnost.

Navsezadnje si je organ v zavrnilni odločbi zastavil tudi vprašanje, do kod sega interes javnosti, skladno z 2. členom ZDIJZ. Vsekakor ne gre spregledati dejstva, da je organ pod nadzorom Javne Agencije RS za energijo. Dejstvo, ali je organ naloge sistemskega operaterja izvajal skladno z zakonom ali ne, torej ugotavljata tako Javna agencija RS za energijo ter tudi Vlada RS.

Organ si je zastavil tudi vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za interes javnosti ali pa gre le za interes ponudnika, ki mu je bila sposobnost priznana, vendar pa zaradi občutno previsoke cene ni uspel pridobiti posla, meni pa, da z drugimi dopustnimi pravnimi sredstvi teh podatkov ne bo uspel pridobiti. Organ še opozarja, da je imel ponudnik možnost pravnega varstva ves čas postopka in da je svojo pravico tudi izkoristil (zahtevki za revizijo postopka javnega naročanja, dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja). Glede na dejstvo, da je imel prosilec pravico zahtevati podatke, ki jih zahteva sedaj, tudi po drugih predpisih (in jih tudi je), se postavlja vprašanje, ali bi odločitev Pooblaščenca, da gre v konkretnem primeru za informacije javnega značaja in da jih je organ dolžan posredovati prosilcu, posegala v drugačne odločitve drugih organov (npr. Državne revizijske komisije), ki o isti zadevi odločajo. Že zaradi možnosti takega vpliva je utemeljeno sklepati, tako organ, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, temveč da gre za informacije, ki izhajajo iz konkretnih razmerij med izvajalcem gospodarske javne službe in ponudniki na trgu, z namenom zagotoviti izvedbo nalog, ki jih izvajalcu gospodarske javne službe nalaga zakon.

Prosilec je dne 25.2.2005 na organ vložil pritožbo zoper zavrnilno odločbo 243/6/sr, v kateri vztraja pri svojih zahtevah in ponavlja svojo pravno argumentacijo zahteve. Predlaga, da Pooblaščenec odločbo organa odpravi in naloži organu, da mora prosilcu nemudoma omogočiti dostop do informacij v obliki vpogleda in fotokopij dokumentov v zvezi z zakupom rezerve.

Pritožba je utemeljena.

Prosilec je na Pooblaščenca naslovil dve pritožbi in sicer eno z dne 2.2.2005, kot pritožbo na odločbo organa št. 113/6/sr, in drugo z dne 25.2.2005 kot pritožbo na odločbo organa št. 243/6/sr. Ker se vsebina obeh pritožb nadgrajuje in prosilec z drugo pritožbo zahteva istovrstne informacije, kakor s prvo, njegova pravna argumentacija pa je vsebinsko enotna, prav tako pa tudi organ obe svoji zavrnilni odločbi utemeljuje z vsebinsko enotno argumentacijo, je Pooblaščenec obe zadevi na podlagi 130. člena ZUP, kot objektivno kumulacijo, združil v en postopek. O obeh zahtevah in obeh zavrnilnih odločbah je tako odločil z eno odločbo. Takšno ravnanje narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP.

Ključni argumenti, ki jih organ v svojih zavrnilnih odločbah in dopisih o odstopu pritožbe Pooblaščencu izpostavlja, so, da se v primeru razkritja zahtevanih informacij boji izkrivljanja konkurence ter prosilčevega zlorabljanja informacij z namenom onemogočanja konkurence. Organ zatrjuje, da z ohranjanjem tajnosti celotnega naročila ter celotne dokumentacije skupaj z vsemi dokumenti, korespondenco, zahtevanimi potrdili, podatki o ponudnikih ter pogodbo in končno ceno oddaje naročila, pravzaprav varuje konkurenčnost ponudnikov, da tako omogoča gospodarno razpolaganje z javnimi sredstvi, zagotavlja načelo enakopravnosti ponudnikov ter delovanje tržnega okolja.

1. O organu kot zavezancu po ZDIJZ

Organ je pravni naslednik javnega podjetja Elektro - Slovenija p. o., Ljubljana, ki je bilo v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vpisano dne 23.11.1990 pod št. reg. vložka 1-09227-00. Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja je Republika Slovenija, ki izvršuje ustanoviteljske pravice prek Vlade RS, kakor določa 1. člen Uredbe o preoblikovanju Javnega podjetja Elektro - Slovenija p. o., v Javno podjetje Elektro - Slovenija d. o. o. (v nadaljevanju: Uredba o preoblikovanju). Po vpogledu v sodni register Pooblaščenec ugotavlja, da je vanj pod vpisno številko 200507522 vpisan subjekt Elektro-Slovenija d.o.o. s skrajšano firmo ELES d.o.o., Ljubljana, s sedežem Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana ter z matično številko 5427223 (organ). Njegov edini ustanovitelj in lastnik z vložkom 42.528.794.741,27 SIT je Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada RS.Glavna dejavnost, ki jo izvaja organ, je prenos elektrike. Izvaja jo kot gospodarsko javno službo (3. člen Uredbe o preoblikovanju). Temeljna funkcija organa je zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe države z električno energijo. Organ s svojim prenosnim omrežjem povezuje in nadzoruje celoten slovenski elektroenergetski sistem, v okviru katerega obratuje 15 hidroelektrarn, 3 termoelektrarne na premog, 2 elektrarni na plinsko olje in jedrska elektrarna. Celotno omrežje ima 2.700 Megawattov proizvodnih zmogljivosti s skupno letno proizvodnjo 12,2 TWh. 6. člen Uredbe o preoblikovanju določa tudi, da za obveznosti javnega podjetja subsidiarno odgovarja Republika Slovenija, kot ustanoviteljica.ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi, ali pa predvsem, v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.Uredba o preoblikovanju v 1. členu določa, da je organ javno podjetje. Prva alineja 1. odstavka 3. člena Uredbe o preoblikovanju določa, da organ opravlja dejavnost prenosa elektrike (šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD): E/40.104), drugi odstavek istega člena pa določa, da dejavnost iz 1. alineje prejšnjega odstavka "prenos elektrike" obsega dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (organa) in se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba. Organ je torej tako imenovani sistemski operater prenosnega omrežja električne energije. Nadalje EZ v 4. členu določa, da je dejavnost sistemskega operaterja prenos oziroma distribucija električne energije ali zemeljskega plina ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, skladišča zemeljskega plina ali terminala za utekočinjen zemeljski plin. Tudi krovni sektorski pravni akt, EZ v 20. členu (Oskrba z električno energijo) dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja določa za obvezno republiško gospodarsko javno službo. Organ kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji skrbi za prenos električne energije in upravljanje omrežja. Tudi statut organa št. 312-17/2001-6 z dne 20.6.2002, ki ga je sprejela Vlada RS v 3. členu določa, da je glavna registrirana dejavnost organa po SKD prenos električne energije. Isti člen statuta nadalje določa, da se prenos električne energije in upravljanje prenosnega omrežja, ki ju zajema navedena dejavnost, izvajata kot gospodarski javni službi. Enako določata tudi 2. in 5. člen Uredbe o načinu izvajanja GJS. Statut organa v 1. členu organ ponovno opredeljuje kot javno podjetje. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ opravlja obvezno gospodarsko javno službo ter je javno podjetje in kot tak oseba javnega prava, zato je v skladu s 1. členom ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Da je temeljna funkcija organa - zagotavljanje prenosa elektrike, kot obvezna gospodarska javna služba, dejavnost, ki je za državo izrednega pomena, izhaja tudi iz analize omrežnine, ki jo kot plačilo za uporabo omrežja, za delovanje organa vplačujejo vsi porabniki električne energije v državi.

1.1. Omrežnina kot vir plačila za storitev zakupa rezerve


Kot bo pojasnjeno spodaj v točki 3., so posebni naročniki na področju infrastrukture uvrščeni med naročnike po ZJN-1, primarno ne zato, ker bi pridobivali javna sredstva, temveč zaradi svojega privilegiranega položaja in posebne narave dejavnosti. Tudi v navedenem primeru je dejavnost organa z zakonom določena kot obvezna državna gospodarska javna služba in je kot takšna bistvenega pomena za državo kot celoto, prav tako pa tudi za vsakega državljana kot posameznika. Omenjeno izjemno pomembnost dejavnosti organa za javnost ter pomen gospodarnega in zakonitega zagotavljanja navedenega zakupa moči je Pooblaščenec analiziral še s preučitvijo same pravne opredelitve pojma "omrežnine".

EZ v 4. členu določa pojem omrežnine: "Omrežnina je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjen plačevanju izvajanja gospodarske javne službe, dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih in prenosnih omrežij in pokrivanje stroškov sistemskih storitev." Nadalje 4. člen določa ceno za uporabo omrežja kot ceno, ki jo odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina plača za dostop do omrežij, in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, za pokrivanje stroškov delovanja Agencije Republike Slovenije za energijo, obveznega odkupa električne energije, sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina, stroškov dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije in evidentiranja sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo.Nadalje 4. člen določa pojem odjemalca: "Odjemalec je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo". Iz navedenega torej izhaja, da je omrežnina kot vir sredstev, iz katerega so financirane sistemske storitve, vključno z obravnavano sistemsko storitvijo zakupa rezerve, strošek, ki ga plačujejo vsi odjemalci električne energije v slovenskem elektroenergetskem omrežju, tako pravne osebe javnega in zasebnega prava, kot tudi vse fizične osebe, ki so v Republiki Sloveniji odjemalci električne energije.Javna agencija Republike Slovenije za energijo je na podlagi EZ sprejela že omenjeni Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja. Akt v 1. členu za svoj namen med drugim določa vzpostavitev metodologije za obračunavanje omrežnine tudi za posamezne sistemske storitve. Akt v 7. členu določa strukturo omrežnine in sicer kot sestavljeno iz naslednjih delov: 1. del omrežnine za prenosno omrežje;2. del omrežnine za distribucijsko omrežje;3. del omrežnine za sistemske storitve;4. del omrežnine za posebne sistemske storitve;5. del omrežnine za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov.Akt v 4. členu kot cilje in načela za obračunavanje omrežnine določa spodbujanja stroškovne učinkovitosti izvajalcev po načelu zamejene cene (op. Pooblaščenca: Regulator trga električne energije v Republiki Sloveniji - Agencija RS za energijo - določa regulativni okvir, ki zagotavlja prenosnemu podjetju (organu) sredstva v okviru cene za uporabo omrežij in regulira podjetje po načelu zamejene - najvišje - cene) in sicer ločeno za posamezne sistemske storitve, hkrati pa trajno dvigovanje oziroma ohranjanje ravni kakovosti elektri�