prosilec - RTV Slovenija

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do pogodbe, ki jo je RTV sklenila z UKOM-om glede storitev, vezanih na predsedovanje Slovenije svetu Evrope, z utemeljitvijo, da pogodba sodi v tržno dejavnost organa. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da je o tržni dejavnosti organa mogoče govoriti zgolj v primeru, kadar gre za storitev, ki jo je mogoče aplicirati na eno izmed taksativnih dejavnosti v 15. čl. ZRTVS-1. Glede na to, da je osnovna naloga organa opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, je z vidika transparentnosti organa izrednega pomena, da kadar je govora o tržni dejavnosti, mora biti to jasno in nedvoumno izkazano, da gre za obliko dejavnosti, kot je to določeno z zakonom, saj bi v nasprotnem primeru morebitna »prosta presoja (izven zakonskih okvirjev)«, da gre za tržno dejavnost, lahko ovirala izvajanje nacionalnega programa, oziroma bi lahko posegla v izvrševanje javne službe. V obravnavanem primeru  se je organ zgolj na splošno skliceval, da gre za tržno dejavnost, zato IP argumentom organa ni mogel slediti. Ključni razlog je dejstvo, na katerega je pravilno opozoril prosilec v pritožbi, da »gre za pogodbo, sklenjeno med dvema javnima subjektoma«, in da gre za uporabo sredstev in kadrov javnega zavoda«.  Po oceni IP ni dvoma, da z vidika medijske pokritosti predsedovanja obstaja en sam javni interes Republike Slovenije, da se zagotovi celovito seznanjenje domače in tuje javnosti z dogodki pri predsedovanju, zato je tudi storitev pokrivanje dogodkov in zagotavljanje tehnične podpore s strani organa, neločljivo povezano z izvajanjem javne službe v smislu 4. člena ZRTVS-1. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz same pogodbe namreč ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj bi bilo Predsedovanje Slovenije Svetu EU, drugačen dogodek, ki bi bil izvzet iz 4. člena ZRTVS-1, ki opredeljuje javno službo. Pri tem velja izpostaviti, da organ niti ni izkazal, da z nudenjem storitve po pogodbi, pridobiva tržna sredstva, da bi sploh lahko govorili o tržni dejavnosti. Kar je seveda logično, saj je naročnik storitve Republika Slovenija, ki razpolaga z javnimi (proračunskimi) sredstvi in slednje izhaja tudi iz predmetne pogodbe, da se bodo za plačilo storitev bremenila proračunska sredstva, ki  že po naravi stvari ne morejo predstavljati tržnih prihodkov, ker niso pridobljena na »trgu«. IP je zaključil, da ne glede na to, kako je organ v pogodbi opredelil svojo storitev, s tem ni spremenil njene narave, saj konstitutiven element storitve, ki se izvaja kot javna služba, ni v samem poimenovanju, temveč v načinu izvajanja (torej obveznost izvajanja javne službe) oziroma v dejstvu, da gre za storitev, ki se mora izvajati v javnem interesu. Kot rečeno, je organ dolžan v javnem interesu v okviru izvajanja javne službe zagotavljati obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih v državi, kamor brez dvoma sodi tudi pokrivanje dogodkov in zagotavljanje tehnične podpore ob Predsedovanju Slovenije Svetu EU. Okoliščin, ki bi dokazovale nasprotno, organ ni izkazal.

ODLOČBA:

Številka: 090-375/2021/4

Datum: 5. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 11. 2021, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-24/2021/1 z dne 25. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 18. 11. 2021 se delno ugodi in se odločba RTV Slovenija, št. 0901-24/2021/1 z dne 25. 10. 2021 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati Pogodbo št. 50/2021 o storitvah uradne RTV predsedovanje v Sloveniji z dne 23. 6. 2021, pri čemer je organ dolžan v 9. členu pogodbe prekriti imena in priimke navedenih oseb.

2. V delu, v katerem je organ dolžan dokument prekriti v skladu s prvo točko izreka te odločbe, se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 30. 9. 2021 na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, s katero je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje pogodbi, ki jih je RTV Slovenija letos sklenila z družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. ter z UKOM-om glede storitev vezanih na predsedovanje Slovenije svetu Evrope. Zahteval je tudi dopiv (dopis, opomba IP) (skupaj s prilogami), ki ga je RTV Slovenija dne 1. 9. 2021 naslovila na Ministrstvo za kulturo o dogajanju v Nadzornem svetu RTV Slovenije.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-24/2021/1 z dne 25. 10. 2021, s katero je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter nadalje navedel, da iz odgovora vodstva organa z dne 20.10.2021 izhaja, da pogodba med RTV Slovenija in družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta d. o. o. ne obstaja, da se pogodba, ki jo je RTV Slovenija sklenila z UKOM, v celoti nanaša na tržno dejavnost organa, iz zahteve pod tretjo alinejo pa ni razumljivo, kaj je prosilec želel oziroma kdo ali kaj je »dopiv«. Glede na opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ je organ utemeljil, da pogodba med RTV Slovenija in družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta d. o. o, ne obstaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Informacij, ki ne izpolnjujejo kriterija materializirane oblike iz 1. odst. 4. člena ZDIJZ, organ ne more posredovati, zato se prosilčeva zahteva zavrne. Organ je v nadaljevanju odločal, ali pogodba z UKOM izpolnjuje kriterije, ki jih ZDIJZ določa za informacijo javnega značaja. Organ je navedel, da njegovo delovanje opredeljuje Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št 96/05,109/05 - ZDavP-1B, 105/06 - odl. US, 26/09 - ZIPRS0809-B in 9/14, v nadaljevanju ZRTVS-1). Po 3. členu ZRTVS-1 je za javno službo opredeljeno ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje: dveh nacionalnih televizijskih programov; treh nacionalnih radijskih programov; radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru; po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost; radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence in zdomce; radijskih in televizijskih programov za tujo javnost; teleteksta, internetnega in mobilnega portala in posebnega nacionalnega televizijskega programa, namenjenega neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles. Organ na podlagi 1. odstavka 13. člena ZRTVS-1 izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti: oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture]; oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po  zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija; zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami; vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije; digitalno oddajanje programov. Po načelu finančne preglednosti iz 14. člena ZRTVS-1, lahko organ, skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. Tržne dejavnosti organa po 15. členu ZRTVS-1 so: trženje oglaševalskega časa in trženje programov; tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe; dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem; založniška in koncertna dejavnost; tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami; komercialna uporaba arhivskega gradiva. Organ ima pravila ločenega evidentiranja različnih dejavnosti urejena s Pravilnikom o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnostih organa (objavljen v Informatorju dne 27.5.2021, v nadaljevanju Sodila). Poslovanje se organizira ločeno, tako da se ločeno prikažejo prihodki, odhodki in poslovni izid tekočega obračunskega obdobja za izvajanje javne dejavnosti ter od prodaje blaga in storitev na trgu. Med tržne prihodke sodijo (3. odst. 6. člena); trženje oglaševalskega časa in trženje programov; tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe; dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem; založniška in koncertna dejavnost; tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami; komercialna uporaba arhivskega gradiva; želje in objave ter del prevrednotovalnih, finančnih in drugih prihodkov, ki ne sodijo v javno dejavnost. Tržni odhodki so vsi odhodki, ki nastanejo oziroma so povezani z opravljanjem tržne dejavnosti (4. odst. 7. čl. Sodil]. V 9. členu Sodil so določene izvorne knjigovodske listine, na katerih mora biti opredeljena vrsta dejavnosti. S številko ena se označi javne prihodke / odhodke javne dejavnosti, s številko dve nejavne prihodke / odhodke javne dejavnosti in s številko tri prihodke / odhodke tržne dejavnosti. Predmet pogodbe, ki jo je organ sklenil z UKOM za izvedbo storitev, vezanih na predsedovanje Slovenije Svetu Evrope, se nanaša na storitve, ki jih organ na podlagi 15. člena ZRTVS-1 lahko izvaja kot tržno dejavnost. V knjigovodskih listinah organa se za poslovnega partnerja UKOM vse prihodke in odhodke, ki izvirajo iz predmetne pogodbe, knjiži z oznako vrste dejavnosti št. 3, s katero se po vrsti prihodka/odhodka, kot določa 9. člen Sodil, označuje tržno dejavnost. Zahtevana informacija ne izvira iz javnopravnega delovnega področja organa, temveč iz izvajanja tržnih storitev, za katere se poslovanje, skladno z določbami ZRTVS-1 in internimi akti, organizira in vodi ločeno od javne službe. Ob upoštevanju ugotovljenih dejstev je organ presodil, da zahtevana informacija ni informacija javnega značaja po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj ne izhaja iz izvajanja javne službe, ki jo določa ZRTVS-1, zato je zahtevo prosilca zavrnil. Glede zahteve po posredovanju »dopiva« je organ vpogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika in ugotovil, da pojem »dopiv« v njem ni opredeljen. V skladu z 62. členom Zakona o splošnem upravnem postopku se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku; le izjemoma se postopek vodi v drugem jeziku, npr. v jeziku narodne skupnosti. Glede na to, da je preostali del zahteve prosilca v jasno razumljivem slovenskem jeziku, organ ni preizkušal, ali je prosilec v tem delu morda uporabljal jezik narodnostne skupnosti. Ker tudi vodstvo organa ni moglo ugotoviti, kdo ali kaj je »dopiv«, organ ugotavlja, da informacije, ki jo zahteva prosilec, ni mogoče identificirati, zato se prosilčeva zahteva zavrne. Organ je odločil, da posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 18. 11. 2021, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel razloge za pritožbo glede dveh podanih zahtevkov, in sicer: Glede pogodbe z UKOM-om, je prosilec navedel, da ne drži trditev organa, da se zahtevana pogodba nanaša na »tržno dejavnost« RTV Slovenija. Glede na do sedaj znane podatke, ki so bili podani, gre za pogodbo, sklenjeno med dvema javnima identitetama in je tako po definiciji informacija javnega značaja. Opravljanje storitev »broadcastinga« za potrebe seznanjenja domače in predvsem tuje javnosti z dogodki pri predsedovanju z uporabo sredstev in kadrov javnega zavoda, se ne more tretirati kot tržna dejavnost. Sploh pa ne, ker je v pogodbi poleg zagotavljanja storitev, ki so plačane, tudi del, ki se nanaša na programske aktivnosti in predvsem del, ko je javni zavod RTV Slovenija prevzel medijsko pokroviteljstvo. Torej je organ z javnim denarjem izvajal dejavnosti, ki jih je pred leti v podobni situaciji recimo UKOM v celoti plačal. Tako gre za vprašanje smotrne porabe javnega denarja. Argumentacija, da se poslovni dogodki na osnovi pravilnika evidentirajo ločeno, načeloma drži, vendar se pri izvajanju teh storitev zagotovo ni vodilo evidentiranja dejanskih stroškov za izvedbo tržnega dela tega projekta, ampak so skriti tudi znotraj izvajanja javne dejavnosti. Kar bi IP lahko ugotovil, če bi zahteval obračun dela, ki je bilo opravljeno že do sedaj. Kako so oz. bodo prikazani stroški dela in drugih storitev za »medijsko pokroviteljstvo«, je pa sploh izredno zanimivo vprašanje. Posebej, ker je bilo to plačano z javnim denarjem zavezancev za RTV prispevek. Prosilec predlaga IP, da pridobi pogodbo in jo opredeli kot informacijo javnega značaja. Glede zavrnitve dopisa (skupaj s prilogami), ki ga je RTV Slovenija dne 1. 9. 2021 naslovila na Ministrstvo za kulturo o dogajanju v Nadzornem svetu RTV Slovenija, ker organ ni bil sposoben razbrati, da zatipkana beseda »dopiv« v resnici pomeni »dopis«. Po oceni prosilca je to še huje, ker je bil ob tem naveden celo datum in da želi dobiti dopis s prilogami. Meni, da je takšno pomanjkanje sposobnosti razbrati vsebino besede, oziroma zatipka, ob teh dejstvih izjemno nestrokovno. Res je škoda, da so zatipkano besedo celo iskali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Še huje pa bi bilo, če bi kljub temu uspeli razbrati, da gre za napako, pa zaradi zatipka ne želeli predati dopisa s prilogami. Prosilec se boji, da gre za slednje, kajti, za to, da organ ne razume, kaj bi lahko pomenila v tekstu beseda »dopiv« ((skupaj s prilogami), ki ga je RTV Slovenija dne 1. 9. 2021 naslovila na Ministrstvo za kulturo o dogajanju v Nadzornem svetu RTV Slovenija), skoraj ne more razumeti. Na to ga napeljuje tudi dejstvo, da je organ svojo nesposobnost razbrati, za kaj gre (oziroma ne gre), potreboval čas od 30. 9. 2021 do 25. 10.  2021. Tako lahko mirno zaključi, da gre za namerno izogibanje posredovanja jasno definiranega dopisa, kar je nedopustno in zaradi tega vlaga pritožbo. Na osnovi tega predlaga, da se odločba v izreku za ta dva predmeta odpravi v celoti ali po vsaki od dveh zahtev, in se njegovi  zahtevi v celoti ugodi.

Organ je dne 3. 12. 2021 poslal pritožbo prosilca v odločanje IP. Ob tem je priložil tudi nadomestno odločbo št. 0901-24/2021/2 z dne 1. 12. 21021, s katero je nadomestil odločbo št. 0901-24/2021/1 z dne 25. 10. 2021, v delu, ki se nanaša na dostop do dopisa št. 01-322/2021 z dne 1. 9. 2021 s prilogami.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da se prosilec pritožuje zaradi zavrnitve dostopa do pogodbe med RTV SLO in UKOM-om ter glede dopisa, ki ga je RTV Slovenija dne 1. 9. 2021 naslovila na Ministrstvo za kulturo o dogajanju v Nadzornem svetu RTV Slovenija. Ker je organ glede navedenega dopisa izdal nadomestno odločbo, št. 0901-24/2021/1 z dne 25. 10. 2021 in je v tem delu izpodbijano določbo odpravil, pomeni, da je predmet presoje v predmetnem pritožbenem postopku samo zahtevana pogodba med RTV SLO in UKOMO-om. Na poziv IP je organ dne 17. 12. 2021 posredoval Pogodbo št. 50/2021 o storitvah uradne RTV predsedovanje v Sloveniji z dne 23. 6. 202, kar pomeni, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga.

Organ je dostop do zahtevane pogodbe zavrnil z utemeljitvijo, da ni informacija javnega značaja po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj ne izvira iz izvajanja javne službe oz. iz javnopravnega delovnega področja organa, temveč iz izvajanja tržnih storitev, skladno s 15. čl. ZRTVS-1, za katere se poslovanje, skladno z določbami ZRTVS-1 in internimi akti, organizira in vodi ločeno od javne službe.

IP se strinja z organom, da lahko organ, poleg dejavnosti, ki spadajo v javno službo, opravlja tudi druge, t.i. tržne dejavnosti, ki ne sodijo v izvajanje javne službe, vendar pa to ne pomeni, da je javni zavod kot pravna oseba javnega prava vselej zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe. Organ je kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. V skladu z 2. členom ZDIJZ namreč za organe, ki so zavezani na podlagi 1. člena ZDIJZ, kamor se uvršča tudi organ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Iz navedenega tako izhaja, da so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse^[1].

Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

IP je torej v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevana pogodba utemeljeno izvzeta iz prostega dostopa. Pri tem je treba primarno razjasniti vprašanje, ali storitev organa, ki je vezana na predsedovanje v Sloveniji, dejansko predstavlja tržno dejavnost organa v smislu 15. člena ZRTVS-1. Kot je organ sam pojasnil, je njegova primarna naloga izvajanje javne službe, tržno dejavnost pa lahko izvaja zgolj v omejenem obsegu v taksativno določenih primerih, ki so opredeljeni v navedenem 15. čl. ZRTVS-1. Povedano drugače, organ je omenjeno storitev po pogodbi opredelil kot tržno dejavnost, zato je bilo treba ugotoviti, ali je navedena opredelitev skladna z ZRTVS-1. Bistvo spora torej ni vprašanje ločenega vodenja in razporejanja prihodkov ter odhodkov na javni in tržni del, temveč je vprašljiva predhodna »ocena«, ali spremljanje dogodkov in zagotavljanje tehnične podpore ob Predsedovanju Slovenije Svetu EU, kar je predmet zahtevane pogodbe, dejansko pomeni tržno dejavnost organa.  

Kot rečeno, je tržna dejavnost organa opredeljena v 15. členu ZRTVS-1, kar pomeni, da je o tržni dejavnosti organa mogoče govoriti zgolj v primeru, kadar gre za storitev, ki jo je mogoče aplicirati na eno izmed taksativnih dejavnosti v zakonski določbi. Dejstvo je namreč, da gre za javni zavod, katerega osnovna naloga je opravljanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, zato je z vidika transparentnosti organa izrednega pomena, da kadar je govora o tržni dejavnosti, mora biti to jasno in nedvoumno izkazano, da gre za obliko dejavnosti, kot je to določeno z zakonom, saj bi v nasprotnem primeru morebitna »prosta presoja (izven zakonskih okvirjev)«, da gre za tržno dejavnost, lahko ovirala izvajanje nacionalnega programa, oziroma bi lahko posegla v izvrševanje javne službe. Dokazno breme pa je na strani organa.

V obravnavanem primeru je organ v izpodbijani odločbi zgolj navedel, da se »Predmet pogodbe, ki jo je organ sklenil z UKOM za izvedbo storitev, vezanih na predsedovanje Slovenije Svetu Evrope, nanaša na storitve, ki jih organ na podlagi 15. člena ZRTVS-1 lahko izvaja kot tržno dejavnost«, pri čemer ni konkretno pojasnil, katera je ta dejavnost iz omenjenega člena. Z vpogledom v zahtevano pogodbo, pa IP ugotavlja, da slednje ne izhaja niti iz same pogodbe, saj je zgolj navedeno, »da gre za dodatne storitve, ki jih organ ne izvaja v svojem interesu oz. v okviru javne službe, temveč v interesu naročnika, kar z vidika organa predstavlja tržno dejavnost«.

Navedenim argumentom IP ne more slediti. Ključni razlog je dejstvo, na katerega pravilno opozarja prosilec v pritožbi, da »gre za pogodbo, sklenjeno med dvema javnima subjektoma«, in da gre za uporabo sredstev in kadrov javnega zavoda«. Pravzaprav bi lahko rekli, da gre za pogodbo, kjer v osnovi nastopa izključno ena stranka, to je Republika Slovenija, na eni strani je namreč kot izvajalec storitve javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija in mora delovati v javnem interesu, na drugi strani pa je naročnik storitve vladna služba Republike Slovenije, ki prav tako deluje v javnem interesu, zato po oceni IP ni dvoma, da z vidika medijske pokritosti predsedovanja obstaja en sam javni interes, da se zagotovi celovito seznanjenje domače in tuje javnosti z dogodki pri predsedovanju, zato je tudi storitev pokrivanje dogodkov in zagotavljanje tehnične podpore s strani organa, neločljivo povezano z izvajanjem javne službe v smislu 4. člena ZRTVS-1. Niti iz izpodbijane odločbe niti iz same pogodbe namreč ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bilo Predsedovanje Slovenije Svetu EU, drugačen dogodek, ki bi bil izvzet iz 4. člena ZRTVS-1, ki opredeljuje, da mora organ v okviru svojih nacionalnih televizijskih programov kot javno službo zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji,.. itd. Še zlasti, ker predsedovanje Svetu EU predstavlja naloge državnega oz. javnega pomena na najvišjem političnem nivoju (Vlade RS), ki jih je organ, kot javni medijski servis posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, v skladu z 4. čl. ZRTVS-1, dolžan spremljati in zagotavljati tehnično podporo, v okviru izvajanja javne službe.

Povedano drugače, glede na zakonsko opredelitev javne službe organa in ob dejstvu, da predsedovanje Svetu EU predstavlja za Slovenijo pomemben dogodek, ki se ne tiče samo državljank in državljanov RS, temveč vseh članic EU, jasno izkazuje, da storitev organa po pogodbi ni mogoče obravnavati kot tržno dejavnost, kar zmotno zatrjuje organ.

Pri tem velja izpostaviti, da organ niti ni izkazal, da z nudenjem storitve po pogodbi, pridobiva tržna sredstva, da bi sploh lahko govorili o tržni dejavnosti. Kar je seveda logično, saj je naročnik storitve Republika Slovenija, ki razpolaga z javnimi (proračunskimi) sredstvi in slednje izhaja tudi iz predmetne pogodbe, da se bodo za plačilo storitev bremenila proračunska sredstva. Tudi iz Pravilnika o določitvi sodil za razporejanje stroškov po dejavnostih (3. čl. in prvi odstavek 6. čl.) izhaja, da so prihodki javne dejavnosti med drugim »prihodki iz državnega proračuna«. Zato je povsem odveč in brezpredmetno sklicevanje organa, da je vse prihodke in odhodke iz omenjene pogodbe knjižil med tržno dejavnost, saj proračunska sredstva že po naravi stvari ne morejo predstavljati tržnih prihodkov, ker niso pridobljena na »trgu«. Zato tudi, če je organ »proračunska sredstva« v svojih knjigovodskih listinah zavedel pod »tržno dejavnost«, s tem niso izgubile svoje javne narave, tudi ne z vidika prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

IP tako poudarja, da ne glede na to, kako je organ v pogodbi opredelil svojo storitev, s tem ni spremenil njene narave, saj konstitutiven element storitve, ki se izvaja kot javna služba, ni v samem poimenovanju, temveč v načinu izvajanja (torej obveznost izvajanja javne službe) oziroma v dejstvu, da gre za storitev, ki se mora izvajati v javnem interesu. Kot rečeno, je organ dolžan v javnem interesu v okviru izvajanja javne službe zagotavljati obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih v državi, kamor brez dvoma sodi tudi pokrivanje dogodkov in zagotavljanje tehnične podpore ob Predsedovanju Slovenije Svetu EU. Okoliščin, ki bi dokazovale nasprotno, organ ni izkazal.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana pogodba v celoti sodi v delovno področje organa, saj gre za dokument, ki je povezan z izvajanjem javne službe. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.

IP je v nadaljevanju preizkusil, ali so podane katere od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da so v dokumentu navedeni posamezniki z imenom in priimkom, zato je IP presojal, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Glede oseb, ki sta navedeni v glavi in v podpisu zahtevane pogodbe, IP ugotavlja, da gre za osebi, ki sta zakonita zastopnika poslovnega subjekta in v tej vlogi na navedenem dokumentu tudi nastopata, zato ne gre za varovane osebne podatke, saj so ti podatki javni na podlagi Zakona o poslovnem registru (ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (ZSReg), kar pomeni, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do imena in priimka oseb, ki nastopata kot zastopnika poslovnega subjekta (direktorja). Slednje pa ne velja za imena in priimke oseb, ki sta navedeni v 9. členu pogodbe, saj gre za varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo. Razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu. V konkretnem primeru sta posameznika navedena zgolj z imenom in priimkom, brez npr. funkcije oz. položaja, zaradi katerega bi obstajala zakonska podlaga za njihovo razkritje (čeprav se morda lahko na to sklepa), zato je treba takšne podatke obravnavati kot varovane osebne podatke in jih je organ dolžan pred posredovanjem pogodbe prekriti.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede dostopa do pogodbe med RTV SLO in UKOM-om napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodbe Upravnega sodišča RS, I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 in I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015