prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve - Policija

POVZETEK:

Prosilec je želel pridobiti opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki so jih prejeli trije policisti zaradi posredovanja policije zoper Rumene jopiče na shodu na Prešernovem trgu v Ljubljani in zaradi (ne)posredovanja policije v primeru pljuvanja poslancev. Organ je zahtevo delno zavrnil in na zahtevanih dokumentih prekril varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo tovrstnih podatkov. Ker zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov iz osebne sfere posameznikov, niti posebnih vrst osebnih podatkov, je IP odločil, da mora organ prosilcu posredovati dokumente v celoti, tj. brez prekritih delov. Poleg tega je za njihovo posredovanje javnosti podan tudi javni interes, saj ima javnost pravico seznaniti se s podatki, če, kdaj in zakaj je bilo delo policistov izvedeno (ne)ustrezno.

ODLOČBA:

Številka: 090-304/2021/2

Datum: 19. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 17. 9. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-131/2021/2 (20-05) z dne 30. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 9. 2021 se ugodi in se odločba Policije, št. 090-131/2021/2 (20-05) z dne 30. 8. 2021, odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronski zapis dokumentov, št. 100-929/2021/2 z dne 2. 8. 2021, št. 100-930/2021/2 z dne 2. 8. 2021 in št. 100-931/2021/2 z dne 2. 8. 2021, v celoti.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 9. 8. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje anonimiziranih opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, ki so jih prejeli trije policisti zaradi posredovanja policije zoper Rumene jopiče na shodu na Prešernovem trgu v Ljubljani in zaradi (ne)posredovanja policije v primeru pljuvanja poslancev.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 090-131/2021/2 (20-05) z dne 30. 8. 2021, zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, vendar so v njej podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zahtevanih dokumentih, št. 100-929/2021/2 z dne 2. 8. 2021, št. 100-930/2021/2 z dne 2. 8. 2021 in št. 100-931/2021/2 z dne 2. 8. 2021, je zato prekril tiste dele besedila, ki vsebujejo varovane osebne podatke. Organ je opozoril, da je bilo o takem prekritju podatkov odločeno tudi v odločbi IP, št. 090-163/2016 z dne 11. 10. 2016. V omenjeni odločbi je IP odločal glede razkritja vsebine »izrečenih pisnih opozoril pooblaščenim uradnim osebam pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi«, kjer je v izreku odločbe jasno zapisano, da se sme posredovati (le) naslednje podatke: ime in priimek javnega uslužbenca, ki mu je bilo opozorilo izrečeno, »zadevo« (dejstvo, da gre za opozorilo) ter prvi (pravna podlaga) in zadnji (opozorilo glede nadaljnjega ravnanja) odstavek besedila oziroma obrazložitve v dokumentu. Takrat je IP pojasnil, da je opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in njegova vsebina namenjena izključno posamezniku, na katerega se nanaša. Iz citirane odločbe IP izhaja, da je treba pri razkrivanju osebnih podatkov javnih uslužbencev razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena ZDR-1. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, a vsi ti podatki glede na namen ZDIJZ niso prosto dostopni. Pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki sodijo v zasebno sfero javnih uslužbencev, ni podana, zato so ti podatki varovani. Gre npr. za stalno prebivališče, osebne lastnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do kršene norme ter tudi občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju. Nekatere izmed teh podatkov je moč zaslediti v vseh treh zahtevanih dokumentih. Organ je poudaril, da notranji, osebni odnos posameznika do kršitve, ki jo je storil, zahteva, da se deliktno ravnaje obravnava kot del zasebne sfere, četudi je bila kršitev izvršena pri izvajanju delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker je obrazložitev in vse navajanje podatkov, ki so vodili do opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, namenjena izključno obravnavani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, je v opozorilu neposredno v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca izključno dejstvo, da je javni uslužbenec bil opozorjen in na kakšni pravni podlagi. Ostale informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega javnega uslužbenca, pa sodijo v njegovo osebno sfero in jih ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker se v zahtevanih dokumentih nahajajo tako varovani kot nevarovani podatki, je organ prosilcu omogočil delni dostop po 7. členu ZDIJZ, s tem ko je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih prekril in prosilca seznanil z vsebino preostalega dela dokumentov. Prosto dostopni so tako ostali podatki o imenu in priimku javnega uslužbenca, pravne podlage za opozorilo ter opozorilo glede nadaljnjega ravnanja.

Prosilec se je 17. 9. 2021 zoper odločbo organa, št. 090-131/2021/2 (20-05) z dne 30. 8. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da so bila tri opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v celoti počrnjena, vidna pa le glava ter prvi odstavek in zadnji stavek, iz katerih ni moč razbrati nič vsebinskega. Prosilcu se je zdelo logično, da se bodo v delni zavrnitvi ali ugoditvi v takem primeru prekrili osebni podatki, vse drugo pa bo vidno, saj gre v tem primeru za velik interes javnosti. Gre namreč za opozorila, ki so jih prejeli policisti (predvsem) zato, ker je policija letos poleti iz protivladnega shoda odstranila provokatorje, ki z verbalnim in fizičnim nasiljem niso želeli prenehati.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-131/2021/4 (20-05) z dne 21. 9. 2021, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K dopisu je priložil original upravno zadevo, št. 090-131/2021, in zahtevane dokumente.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je dostop do prekritih delov zahtevanih dokumentov, tj. treh opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, št. 100-929/2021/2 z dne 2. 8. 2021, št. 100-930/2021/2 z dne 2. 8. 2021 in št, 100-931/2021/2 z dne 2. 8. 2021, zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s čimer se prosilec ni strinjal. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja v celoti.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov^[1] v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V zadevi ni sporno, da vsak od zahtevanih dokumentov vsebuje osebne podatke, ki omogoča določljivost posameznika, saj je naslovljen na konkretnega javnega uslužbenca (policista).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Kot je ugotovil že organ, je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primerih, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je tako ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je omogočil dostop do imena in priimka javnega uslužbenca oz. policista, ki mu je bilo izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, do pravnih podlag očitanih kršitev delovnopravnih obveznosti ter do izrečene sankcije. IP se strinja z organom, da so te informacije v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in kot take prosto dostopne. Kot je še ugotovil organ, po določilu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Organ je pri vpogledu v zahtevane dokumente, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotovil, da predmetni dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, zato je prekril del besedila, ki vsebuje podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. S tem delom ugotovitve organa se IP ni mogel strinjati in je sledil pritožbenim navedbam o prekomernem prekritju zahtevanih dokumentov. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Za IP ni sporno, da bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti, na kar je opozoril tudi organ. Vendar pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti v delih, kjer je organ ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa, ne vsebujejo tovrstnih podatkov.

Organ se je pri odločitvi v obravnavanem primeru skliceval na odločbo IP in kaj je bilo v njej poudarjeno s strani pritožbenega organa. Zato IP opozarja, da je anonimizacijo posameznih zahtevanih dokumentov treba izvesti od primera do primera, sklicevanje na odločitev IP v zadevi 090-163/2016 glede prekritja posameznih delov pa v obravnavanem primeru ne ustreza, saj že iz same obrazložitve te odločbe izhaja, da so takrat zahtevani dokumenti vsebovali vrsto osebnih podatkov, ki niso bili v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. so sodili celo pod posebne vrste osebnih podatkov^[2], kot npr. podatke o psihofizičnem stanju (vpliv drog ali alkohola, rezultati preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, toksikološkega pregleda), zdravstvenem stanju (npr. o poškodbah, imena osebnih zdravnikov, navodilih o zdravljenju, bolniški odsotnosti), podatke o vpisu v kazensko evidenco ali evidenco, ki se vodi na podlagi zakona, podatke o vpisu (zadetku) v Schengenskem informacijskem sistemu, članstvu v sindikatu, podatke o pridržanju in prepovedih približevanja določenemu kraju oziroma osebi ter drugih izrečenih ukrepih policije posameznikom, naslove, zdravstveno in psihofizično stanje, članstvo v sindikatu, profile na Facebooku, osebna razmerja, osebne značilnosti ipd., kar pa za dokumente, zahtevane v tem postopku, absolutno ne drži.

Da je posamezni pristop pri anonimizaciji nujno potreben in da je ni mogoče posploševati, čeprav gre pri obeh obravnavanih zadevah za istovrstne dokumente (tj. opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), ki pa so nastali v različnem časovnem obdobju (tj. med leti 2012 in 2021), kaže tudi to, da je organ ugodil dostopu do prvega odstavka obrazložitve, češ da gre za pravno podlago, ki je prosto dostopna informacija, pri tem pa spregledal, da pravna podlaga ni navedena samo v prvem odstavku obrazložitve, ampak tudi v nadaljnjih odstavkih. Dokumenti se v pretežnem delu osredotočajo na navedbe členov relevantne zakonodaje in njihove vsebine, povzemanje, kaj določa ZDR-1 glede obveznosti pogodbenih strank, kot npr. obveznosti delavca pri opravljanju dela, prepoved škodljivega ravnanja ipd., kaj določa ZJU o opravljanju dela, določbe Pravil Policije, Kodeksa policijske etike in ne nazadnje navedbe posameznih določb konkretne pogodbe o zaposlitvi.

Za IP ni sporno, da so zahtevani dokumenti bili namenjeni izključno posameznikom, saj so bili na njih tudi naslovljeni, ter da po izjemi iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca ali funkcionarja, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Vendar kot že poudarjeno, je treba to presojo narediti od primera do primera. Pojem »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Organ je v izpodbijani odločbi izrecno navedel dele obrazložitve odločbe IP v zadevi 090-163/2021, kot npr. da je treba pri razkrivanju osebnih podatkov javnih uslužbencev razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena ZDR-1, pri tem pa ne pojasni, katere vrste osebnih podatkov vodi o svojem zaposlenem kot delodajalec in kateri od teh podatkov so tudi vsebovani v samih zahtevanih dokumentih.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe (str. 4) je organ zapisal, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki sodijo v zasebno sfero javnih uslužbencev, ni podana, zato so ti podatki varovani. Primeroma je navedel sledeče podatke: stalno prebivališče, osebne lastnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ter tudi občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju. Organ je navedel, da je nekatere izmed teh podatkov moč zaslediti v vseh treh dokumentih, s čimer se IP ne more strinjati. Dokumenti ne vsebujejo nobene izjave, osebnega mnenja ali stališča do očitanega (ne)ravnanja v smislu »zagovora«, zato sploh ni mogoče govoriti o odnosu posameznika do kršene norme oz. izrečenih očitkov, kaj šele sklepati nanj. Dokumenti ne vsebujejo nobenih subjektivnih pogledov na (ne)ravnanje ali očitke o izpostavljenih kršitvah delovnopravnih obveznosti, ampak povzemajo zgolj ugotovitve iz izvedenega strokovnega nadzora.^[3] Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da vsebujejo dejanski opis očitanih kršitev, kjer so izpostavljeni dogodki in sosledje dogajanja, pri čemer osebna imena niso izpostavljena in se zapis navezuje na policijsko upravo ali policijsko postajo kot organizacijsko enoto in ne na konkretnega posameznika. Zato bi moral organ pojasniti, zakaj je opis dejanskega stanja varovan osebni podatek, čeprav podatki, ki se nanašajo na zasebno sfero javnih uslužbencev (ali tretjih oseb), sploh niso izpostavljeni (smiselno tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1431/2014 z dne 29. 10. 2014). Ob doslednem upoštevanju splošnega pravila, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila, je IP ugotovil, da je organ napačno izvedel delni dostop tudi v tistih delih (odstavkih) obrazložitve posameznih zahtevanih dokumentov, ki vsebujejo splošen povzetek zaključka ugotovitev glede kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (npr. tretji odstavek na strani 3 dokumenta, št. 100-929/2021/2 z dne 2. 8. 2021).

Organ je sicer navedel, da informacije v obrazložitvi, v katerih se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti posameznega javnega uslužbenca, sodijo v njegovo osebno sfero in jih ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vendar IP pri tem dodaja, da vse to pod predpostavko, da se tovrstne informacije v zahtevanih dokumentih tudi nahajajo, kar pa za konkretno obravnavane dokumente ne drži. V izogib razkrivanju konkretne vsebine zahtevanih dokumentov, IP več od tega ne more povedati, vendar pa, ker je organ izključno sam izpostavil, da dokumenti vsebujejo podatke, kot so osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti posameznega javnega uslužbenca ipd., IP te navedbe kategorično zavrača.

Tudi če bi zahtevani dokumenti dejansko vsebovali varovane osebne podatke (organ je namreč odločil, da so v obravnavani zadevi prosto dostopni zgolj imena in priimki javnih uslužbencev oz. policistov, ki jim je bilo izrečeno opozorilo, »zadeva« (dejstvo, da gre za opozorilo) ter prvi (pravna podlaga) in zadnji (opozorilo glede nadaljnjega ravnanja) odstavek besedila oz. obrazložitve), IP opozarja, da je javni interes glede razkritja podatkov iz dokumentov, ki obsegajo konkretne podatke o delu policije, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Skladno z navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, (razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Vsebina opozoril, ki se nanaša na vprašanje izvajanja delovnopravnih obveznosti in posledično na nezakonitost izvajanja policijskih nalog in (tudi) pooblastil, saj sicer opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja ne bi bila izrečena, nedvomno vzbuja legitimni interes javnosti, da se z njo tudi seznani. Vprašanje, ali posamezni policist kot predstavnik represivnega organa svoje naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je vprašanje, ki je vedno v javnem interesu. Poleg tega zahtevani dokumenti stopajo v kontekst z duhom časa, z vsesplošnim nezaupanjem v družbi, ki smo mu priča tudi v odnosu javnosti do policije, zato je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu tudi z vidika, če, kdaj in zakaj je bilo delo policista izvedeno (ne)ustrezno. V izogib razkrivanju vsebine dokumentov, IP ne more podrobneje komentirati vsebine, a vendar je organ sam (ne)posredno priznal, da gre za dokumente, opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja vodstvenemu kadru v policiji zaradi (ne)ukrepanja v točno danih situacijah. V situacijah, ki so v trenutnih razmerah zelo aktualne in pod drobnogledom tako splošne kot strokovne javnosti. Odzivanje policije na proteste v Ljubljani, kako ukrepajo policisti in kaj se jim očita kot nestrokovno delo, so po mnenju IP podatki, za razkritje katerih obstaja javni interes. Ker gre za represiven organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, IP meni, da ima javnost pravico seznaniti se z vsebino posameznih opozoril v celoti (ob izrecnem poudarku, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov iz osebne sfere posameznikov, niti posebnih vrst osebnih podatkov). Poleg tega opozorila vsebujejo očitke o opustitvi delovnopravnih obveznosti, o katerih je potekala tudi razprava v Državnem zboru RS na 50. nujni seji dne 15. 7. 2021 Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.^[4]

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe v elektronski obliki posredovati zahtevane dokumente, št. 100-929/2021/2 z dne 2. 8. 2021, št. 100-930/2021/2 z dne 2. 8. 2021 in št. 100-931/2021/2 z dne 2. 8. 2021, na način, da so dokumenti vidni v celoti, tj. brez prekritih delov.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Posebne vrste osebnih podatkov (po ZVOP-1 im. »občutljivi osebni podatki«) so skladno s členom 9(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov tisti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter genski podatki, biometrični podatki za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatki v zvezi z zdravjem ali podatki v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.

[3] Da so lahko ugotovitve iz izvedenih strokovnih nadzorov dela policije prosto dostopne informacije javnega značaja je IP že večkrat odločal, npr. odločba, št. 090-39/2021/9 z dne 29. 3. 2021, št. 090-33/2020/6 z dne 28. 2. 2020.

[4] Magnetogram razprave je dostopen na spletni strani Državnega zbora RS na povezavi https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=VIII&type=magdt&uid=DA8E27DE914DABF8C1258756003B2919.