prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil dostop do podatkov o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločb v posameznem letu na Pravdnem oddelku, zavrnil pa dostop do podatkov o razveljavljenih končnih odločbah za konkretno sodnico za obdobje od 2016 do 2019, zaradi varstva  osebnih podatkov. V pritožbenem postopku IP odločitvi organa v zavrnilnem delu ni sledil, saj se je po oceni IP, organ zmotno skliceval, da so zahtevani podatki sestavni del ocene sodniške službe in njene obrazložitve. Ti podatki, skupaj z ostalimi iz ocene sodniške službe, pa so v skladu z 78. členom Zakona o sodiščih zaupni«,saj »obrazložitev ocene sodniške službe«, ni bila predmet zahteve, temveč je bila predmet zahteve samostojna informacija o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico, za obdobje od 2016 do 2019, za katere pa zakonodaja ne določa, da sodijo med zaupne podatke. IP je poudaril, da bi se moral organ pri presoji osredotočiti zgolj na vprašanje, ali številčni podatki o številu razveljavljenih končnih odločb, od leta 2016 do 2019, za konkretno sodnico, ki jih organ vodi samostojno oz. ločeno od drugih podatkov, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa predstavljajo izjemo po ZDIJZ, kot je to pravilno storil pri presoji te informacije za leto 2020. Podatek za leto 2020 je namreč organ posredoval prosilcu, zato ni razumljivo, da je dostop za ostala zahtevana leta zavrnil. IP se je strinjal z organom, da zahtevane informacije, ki se nanašajo na konkretno sodnico, predstavljajo njene osebne podatke, vendar pa za razliko od odločitve organa, po stališču IP ti podatki niso varovani in predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je namreč opustil presojo zahtevanih informacij s prvo alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katero je test tehtanja (med izjemami) opravil že zakonodajalec in je jasno odločil, da gre pri podatkih, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, vselej za prosto dostopne informacije javnega značaja.  V obravnavanem primeru ni dvoma, da je podatek o številu razveljavljenih končnih odločb od leta 2016 do 2019 v povezavi z opravljanjem javne funkcije konkretne sodnice, saj je osnovna naloga sodnika prav odločanje v konkretnih zadevah z izdajo sodne odločbe, zato je izjema varstva osebnih podatkov presežena. 

ODLOČBA:

Številka: 090-131/2021/8

Datum: 15. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 8. 4. 2021, zoper odločbo z dne 23. 3. 2021, št. Su 151/2021, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 8. 4. 2021 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 23. 3. 2021, št. Su 151/2021, v drugi točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati »statistiko razveljavljenih sodb za sodnico od leta 2016 do vključno leta 2019, ločeno za posamezno leto«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 2. 3. 2021 po elektronski pošti na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da glede na to, da mu je organ posredoval podatke za sodnico in razveljavljene sodbe le za leto 2020, prosi za dopolnitev odgovora, in sicer je prosil za odgovor: »koliko razveljavljenih sodb je imela sodnica od leta 2016 do vključno leta 2019, ločeno za posamezno leto. Ob tem je prosil še za podatek, koliko razveljavljenih sodb je bilo v povprečju na sodnika pravdnega oddelka od leta 2016 do vključno leta 2020, za posamezno leto.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 23. 3. 2021, št. Su 151/2021, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se glede zahteve za pridobitev podatkov o razveljavljenih sodnih odločbah na Pravdnem oddelku, prosilcu posreduje podatek o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločb v posameznem letu na Pravdnem oddelku: 2016 - 6, 2017 - 4, 2018 - 4, 2019 - 3 in 2020 - 2. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se posredovanje podatkov o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico za obdobje od 2016 do 2019, zavrne.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in povzel določbe ZDIJZ, ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov, glede definicije informacije javnega značaja in osebnega podatka. Nadalje je organ ugotovil, da razpolaga s podatkom o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločb v posameznem letu na Pravdnem oddelku, ki se prosilcu posredujejo, kot je odločeno v 1. točki izreka. Organ razpolaga tudi s podatki o številu razveljavljenih končnih sodnih odločbah za posameznega sodnika za posamezno leto, vendar pa zbir teh podatkov za daljše obdobje prestavlja varovane osebne podatke, saj so zahtevani podatki sestavni del ocene sodniške službe in njene obrazložitve. Ti podatki, skupaj z ostalimi iz ocene sodniške službe, pa so v skladu z 78. členom Zakona o sodiščih zaupni. Po odločitvi IP pa je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe - to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v kateri se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti sodnika, pa sodijo v zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je tako transparentnost nadzora nad delom sodnika dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve same ocene. Ker so zahtevani podatki tako sestavni del obrazložitev ocen o sodniški službi za posameznega sodnika, ki pa ne predstavljajo informacije javnega značaja, se posredovanje podatkov o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico, za obdobje od 2016 do 2019 zavrne, kot je odločeno v 2. točki izreka. Poleg tega bi goli podatki o razveljavljenih končnih sodnih odločbah za posameznega sodnika brez ustreznega pojasnila, ki ga vsebuje ravno obrazložitev ocene sodniškega dela in predstavlja varovane osebne podatke, lahko v laični javnosti privedli do nepravilnega tolmačenja (kakšen procent instančnih odločb predstavlja dobro oziroma nadpovprečno uspešnost, ravno tako kakšna je pomembna vsebina/zahtevnost zadev, itd.). Sodnica je ob tem dodeljena in rešuje zadeve tako na Pravdnem oddelku kot Oddelku za družinsko sodstvo, zato bi bila primerjava sodničinih podatkov s povprečjem posameznega oddelka brez ustrezne analize in obrazložitve lahko privedla do povsem izkrivljenih zaključkov, zato je organ odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 8. 4. 2021, in sicer zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe, zaradi kršitve določb ZDIJZ, ker sodišče neutemeljeno ne posreduje podatkov glede razveljavljenih odločb konkretne sodnice. Prosilec je v nadaljevanju navedel, da izpodbijana odločba ni pravilna, prav tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, sodišče pa tudi ni v celoti odločalo o zahtevi pritožnika za posredovanje podatkov- informacij javnega značaja, ampak le v delu, kar se nanaša na sodnico. Prosilec je izpostavil, da je sodišče za sodnico že posredovalo podatke o razveljavljenih odločbah za leto 2020, kar pomeni, da je očitno sodišče samo štelo, da gre za podatek, ki je lahko dostopen javnosti. Prosilec je nato zahteval dopolnitev podatkov tako, da se mu posreduje še podatke glede razveljavljenih odločb konkretne sodnice od leta 2016 do 2019 ter povprečno število razveljavljenih odločb na sodnika na pravdnem oddelku od leta 2016 do leta 2020. Prosilec nikoli ni zahteval obrazložitev ocene sodnice, ampak številčni podatek, ki ga zagotovo ni mogoče interpretirati narobe ali drugače, saj gre za posredovanje statističnih podatkov, s katerimi sodišče očitno razpolaga. Da pa ne bi prihajalo do napačnih interpretacij, pa je prosilec prosil za podatke tudi za povprečno število razveljavljenih odločb na sodnika, s čimer se varuje morebiten strah sodišča o tem, da bi prišlo do napačne interpretacije podatkov ali do izkrivljenih zaključkov. Dejstvo je, da podatki o razveljavljenih odločbah za leto 2020 niso najbolj realni, glede na epidemijo koronavirusa, ko so sodišča delovala v omejenem obsegu, zato je prosilec prosil za dopolnitev s podatki od leta 2016 dalje ter za povprečje števila razveljavljenih sodb na sodnika. S temi podatki sodišče razpolaga in gre za statistične podatke, ki niso niti zaupne narave niti osebni podatki. Dolžnost državnih organov je, da delujejo transparentno, pravica državljanov pa je tudi to, da imajo možnost nadzora ter opozarjanja na morebitne nepravilnosti delovanja nosilcev javne funkcije, ki odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in državljank. Obrazložitev sodišča, da gre za tajen in zaupen podatek in da ne gre za informacijo javnega značaja, ni pravilna. Poleg tega pa sodišče sploh ni odločalo o zahtevi prosilca za podatek glede povprečja razveljavljenih sodb na sodnika, kar pomeni, da izpodbijana odločba ni rešila vseh zahtev, ki jih je prosilec poslal na sodišče. Izpodbijana odločba zato ni pravilna. Sodišče je z izpodbijano odločbo tudi kršilo materialno pravo ter prakso na tem področju, saj je v podobnih zadevah IP že odločil, da so podatki, ki jih je zaprosil, informacije javnega značaja in ne gre za zaupne podatke. Prosilec je opozoril na odločbo IP, številka 021-101/2006/6, s katero je IP, dne 22. 1. 2007, v zvezi s podobno prošnjo prosilca istemu organu, odločil v korist prosilca in pri tem ugotovil, da organ vodi statistične podatke o številu rešenih, odprtih in pritožbenih zadevah po posameznih sodnikih in po posameznih mesecih v koledarskem letu, organ vodi podatke o reševanju zadev po posameznih sodnikih in po koledarskih mesecih ter podatke o izdanih odločbah (sklepih v insolvenčnih postopkih), ki se štejejo v normativ kot opravljeno delo posameznega sodnika. Po mnenju prosilca ni mogoče slediti razmišljanju organa, da gre pri zahtevanih podatkih za »posebne osebne podatke zaupne narave«, ki jih je imel zakonodajalec namen dvigniti nad raven navadnih osebnih podatkov, kar naj bi izhajalo iz 72. člena ZSS. Prosilec se tako sklicuje na zgoraj navedeno odločbo in tudi na odločbo IP št. 090-81/2015/12 z dne 21.02.2017, s katero je prav tako odločil, da se lahko prosilcu posredujejo vsi podatki glede statistike (podatki glede razveljavljenih sodbah so statistični podatki), vključno s podatki instančnih sodb (to pa so podatki, ki jih je prosilec zaprosil tudi v konkretnem primeru). Prosilec ne zahteva obrazložitve ocene sodniške službe za sodnico, ampak konkretno podatke o tem, koliko odločb za sodnico je bilo razveljavljenih po letih od leta 2016 do 2019. Za leto 2020 prosilec podatka ne potrebuje več, saj ga je sodišče samo posredovalo. To pa pomeni, če je sodišče posredovalo podatek za leto 2020, potem ni ovir, da ga ne bi še za zahtevano obdobje. Enako velja za posredovanje podatkov glede povprečnega števila razveljavljenih sodb na sodnika za zahtevani oddelek za obdobje od leta 2016 do 2020. Sodišče v izpodbijani odločbi neprepričljivo navaja, da so podatki glede števila razveljavljenih sodb zaupne narave, glede na to, da je sodnica funkcionar, ki opravlja delo v državnem organu, ki mora delovati transparentno. V čem naj bi bili podatki glede razveljavljenih odločb konkretnega sodnika zaupne narave, podlage v materialnem pravu ni mogoče najti. Glede na navedeno je izpodbijana odločba nepravilna. Prosilec namreč zahteva podatke, ki so statistične narave, in ne gre za podatke glede ocene sodniške službe, kot to nepravilno navaja izpodbijana odločba. Zahtevani podatki ne predstavljajo ocene dela konkretnega sodnika, ampak podatek o tem, koliko odločb je bilo razveljavljenih. Upoštevajoč vse navedeno prosilec predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se organu naloži posredovanje zahtevanih podatkov.

IP je dne 22. 4. 2021 prejel dopis organa z dne 19. 4. 2021, številka: Su 151/2021, s katerim je poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Po preizkusu pritožbe je ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je na poziv IP posredoval dokument, ki je predmet presoje.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru se je prosilec izrecno pritožil zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe, glede zavrnitve dostopa do podatkov o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico za obdobje od 2016 do 2019, zato se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kar zatrjuje prosilec, ali pa je podana izjema varstva osebnih podatkov, na kar se je pri zavrnitvi dostopa skliceval organ.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

Organ je v izpodbijani odločbi dostop zavrnil z utemeljitvijo, »da so zahtevani podatki sestavni del ocene sodniške službe in njene obrazložitve. Ti podatki, skupaj z ostalimi iz ocene sodniške službe, pa so v skladu z 78. členom Zakona o sodiščih zaupni«. IP takšni obrazložitvi ne more slediti. V obravnavanem primeru ni predmet zahteve »obrazložitev ocene sodniške službe«, na kar se zmotno sklicuje organ, temveč samostojna informacija o razveljavljenih končnih odločbah za sodnico, za obdobje od 2016 do 2019, za katere pa zakonodaja ne določa, da sodijo med zaupne podatke. Gre za številčni podatek, ki sam po sebi ne predstavlja ocene dela konkretne sodnice, prav tako ne pove ničesar o osebnih okoliščinah, sposobnostih, značilnosti, lastnostih sodnice. Informacija o številu razveljavljenih končnih odločb v posameznem letu predstavlja ugotovitev, statistični podatek, ki ga organ samostojno spremlja oz. vodi v svojih zbirkah v okviru »pravnih sredstev«. Sklicevanje organa na odločitev IP, da »je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe - to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene«, je zato za konkretni primer irelevantno, neutemeljeno in zavajajoče, saj kot rečeno omenjena informacija ni predmet zahteve oz. presoje v tem postopku. Povedano drugače, zgolj zato, ker je zahtevan podatek vključen v presojo, kot eden izmed številnih informacij, na podlagi katerih Personalni svet v okviru zakonskih pristojnosti »vrednoti delo sodnikov« in ga opredeli, kot to določa 32. člen ZSS, ni mogoče zaključiti, da je izvzet iz prostega dostopa, saj za takšno razlago organ nima pravne podlage.

Organ bi se torej moral pri presoji osredotočiti zgolj na vprašanje, ali številčni podatki o številu razveljavljenih končnih odločb, od leta 2016 do 2019, za konkretno sodnico, ki jih organ vodi samostojno oz. ločeno od drugih podatkov, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa predstavljajo izjemo po ZDIJZ, kot je to pravilno storil pri presoji te informacije za leto 2020. Podatek za leto 2020 je namreč organ posredoval prosilcu, zato ni razumljivo, da je dostop za ostala zahtevana leta zavrnil. Utemeljitev, da gre za zbir podatkov za daljše obdobje, ne vzdrži resne pravne presoje, saj ni logično, da če bi prosilec zahteval za posamezno leto, bi podatek prejel, kot ga je prejel za leto 2020, ker pa je zahtevo po letih združil, je bil dostop zavrnjen. Tudi podatek za leto 2020, za katerega je organ ocenil, da prestavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, bo zajet v oceno sodniške službe, zato navedena okoliščina ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev informacij za ostala zahtevana leta. Prav tako ne gre slediti obrazložitvi kot razlogu za zavrnitev, da sam številčni podatek brez ustreznega pojasnila, lahko privede do nepravilnega tolmačenja oz. izkrivljenih zaključkov. Povsem jasno je namreč, da so predmet zahteve zgolj statistični podatki, ki se nanašajo na konkretno sodnico, zato je vsak strah po izkrivljanju informacij povsem odveč. Ob tem IP poudarja, da se sicer vsaka informacija lahko razlaga na različne načine, ki lahko privedejo do različnih zaključkov, vendar pa slednje ne predstavlja pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le to, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, ter v primeru, če razpolaga, ali je podana katera izmed izjem, kamor pa »morebitno napačno tolmačenje informacije« ne sodi. Tudi sodišče[1] je v svoji praksi že večkrat zavzelo stališče, da zgolj zaradi »možnosti napačne interpretacije zahtevane informacije« ni mogoče zavrniti dostopa do informacij javnega značaja, saj se je temu mogoče izogniti s pojasnilom organa. Okoliščina, kako si bo zahtevane podatke razlagal prosilec, tako ni več stvar te presoje, niti sama »razlaga« prosilca ne more iti v škodo organa, temveč gre lahko le v škodo (vsakokratnega) prosilca, če ne bi bil pozoren katere informacije je zahteval in na opozorilo organa v izpodbijani odločbi, da primerjava zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na konkretno sodnico, s podatki pravdnega oddelka, ni na mestu.

IP se tako strinja z organom, da zahtevane informacije, ki se nanašajo na konkretno sodnico, predstavljajo njene osebne podatke, vendar pa za razliko od odločitve organa, po stališču IP ti podatki niso varovani in predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je namreč opustil presojo zahtevanih informacij s prvo alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katero je test tehtanja (med izjemami) opravil že zakonodajalec in je jasno odločil, da gre pri podatkih, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, vselej za prosto dostopne informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru ni dvoma, da je podatek o številu razveljavljenih končnih odločbah od leta 2016 do 2019 v povezavi z opravljanjem javne funkcije konkretne sodnice, saj je osnovna naloga sodnika prav odločanje v konkretnih zadevah z izdajo sodne odločbe, zato je izjema varstva osebnih podatkov presežena. Izjema po 3. točki prvega odstavka torej v obravnavanem primeru ni podana, kar pomeni, da je organ v tem delu zmotno uporabil materialno pravo. Slednje je tudi v skladu z dosedanjo prakso IP, na kar pravilno opozarja prosilec v pritožbi.

Glede odločanje organa o celotni zahtevi prosilca

Nadalje IP ugotavlja, da prosilec ni nasprotoval odločitvi v prvi točki izreka izpodbijane odločbe z vidika, da ni bilo odločeno o njegovi zahtevi, saj je izrecno zapisal, da se pritožuje zoper drugo točko izreka. Kljub temu pa je v nadaljevanju pritožbe navedel, da: »sodišče pa tudi ni v celoti odločalo o zahtevi pritožnika za posredovanje podatkov- informacij javnega značaja, ampak le v delu, kar se nanaša na sodnico« ter nadalje »Da pa ne bi prihajalo do napačnih interpretacij, pa je prosilec prosil za podatke tudi za povprečno število razveljavljenih odločb na sodnika, s čimer se varuje morebiten strah sodišča o tem, da bi prišlo do napačne interpretacije podatkov ali do izkrivljenih zaključkov« ter »Poleg tega pa sodišče sploh ni odločalo o zahtevi prosilca za podatek glede povprečja razveljavljenih sodb na sodnika, kar pomeni, da izpodbijana odločba ni rešila vseh zahtev, ki jih je prosilec poslal na sodišče. Izpodbijana odločba zato ni pravilna.«

Glede na navedeno je IP dne 24. 5. 2021 pozval organ, da se do navedb prosilca opredeli in pojasni, ali podatki v prvi točki izreka izpodbijane odločbe predstavljajo informacije, ki jih je prosilec zahteval oziroma ali je bilo odločeno o zahtevi, ki se nanaša na podatke glede povprečja razveljavljenih sodb na sodnika? V kolikor izpodbijana odločba ni obravnavala vseh zahtev prosilca, je IP pozval organ, da se do tega dela zahteve opredeli in posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, če z njimi razpolaga.

Organ je dne 10. 6. 2021 odgovoril, da je v celoti odločil o vlogi prosilca z dne 2. 3. 2021. Kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe je organ prosilcu posredoval podatke o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločbah v posameznem letu na Pravdnem oddelku. Glede podatkov, ki se nanašajo na konkretno sodnico pa je organ zahtevo za posredovanje zavrnil. Prosilec se je tudi pritožil le zoper drugo (zavrnilno) točko izreka izpodbijane odločbe. Organ je dodal, da v kolikor prosilec želi dodatne podatke o konkretnih sodnikih, ki jih z vlogo z dne 2. 3. 2021 ni zahteval, pa ima možnost, da kadarkoli poda novo dodatno zahtevo.

IP na podlagi vpogleda v zahtevo prosilca v primerjavi s pritožbenimi navedbami ugotavlja, da prosilec v pritožbi dejansko ponavlja svojo zahtevo, ob zatrjevanju, da o njej ni bilo odločeno, pri čemer pa se zoper prvo točko izreka izpodbijane odločbe ni pritožil, niti v smislu, da s temi podatki o njegovi zahtevi ni bilo odločeno, oziroma ne pojasni, zakaj meni, da kljub posredovani informaciji, organ ni odločil o njegovi celotni zahtevi. Nasprotno pa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu posredoval informacijo, ki jo je zahteval, in sicer »podatek o povprečnem številu razveljavljenih končnih odločb v posameznih zahtevanih letih na Pravdnem oddelku«. IP je tako sledil odločitvi in pojasnilu organa, da je odločil o celotni zahtevi prosilca, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

Glede stranske udeležbe

Iz spisa, ki ga je organ posredoval IP, je razvidno, da je organ z dopisom z dne 10. 3. 2021, k priglasitvi stranske udeležbe pozval sodnico, na katero se nanašajo zahtevane informacije, ki pa se v danem roku ni odzvala, kar pomeni, da ni pridobila položaja stranske udeleženke.

Ne glede na navedeno pa IP opozarja na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršno koli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugi točki izreka odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodba Upravnega sodišča opr. št. IU 1096/2021-11 z dne 27. 2. 2013.