Videonadzor v loviščih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje, pod katerimi pogoji se lahko izvaja videonadzor v lovišču in kako ukrepati v primeru neupravičenega videonadzora.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

***

IP uvodoma pojasnjuje, da osebni podatki skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko posnetki iz lovišč pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje lovišča lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu 4. člena Splošne uredbe. V nasprotnem primeru (če torej posamezniki na posnetkih niso določljivi) se predpisi s področja varstva osebnih podatkov ne uporabljajo in s tem tudi ni podana pristojnost IP. Če se torej snemanje izvaja na način, da ne moremo govoriti o obdelavi osebnih podatkov (zaradi postavitve kamere, kakovosti in ločljivosti posnetkov ipd.), potem z vidika varstva osebnih podatkov ni problematično. IP pa o tem v okviru mnenja ne more presojati.

Če pa gre za posnetke, ki pomenijo obdelavo osebnih podatkov, potem je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP nadalje pojasnjuje, da videonadzor sam po sebi predstavlja eno hujših oblik posegov v zasebnost posameznika. V Sloveniji to področje ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe.

Videonadzor v gozdovih (loviščih) v ZVOP-1 ni posebej urejen, kar pomeni, da je videonadzor (če torej gre za snemanje, ki predstavlja obdelavo osebnih podatkov) na teh površinah dopusten le ob obstoju druge pravne podlage iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Po mnenju IP bi bil videonadzor v lovišču lahko dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko bi bilo to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne bi prevladali interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Videonadzor bi moral biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa bi moral izpolniti tudi zahteve iz 74. člena ZVOP-1, kar pomeni, da bi moral o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo, ki posamezniku omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se ta nad njim začne izvajati. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema). Videonadzorni sistem bi bilo treba tudi zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. Ob izpolnitvi teh pogojev bi se kot pravna podlaga za izvajanje takšnega videonadzora morda lahko štela določba točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe.

IP sklepno poudarja, da lahko izpolnjevanje navedenih pogojev za posamezen konkreten primer presoja le v okviru inšpekcijskega postopka.

V kolikor menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, lahko na IP naslovite prijavo. To lahko storite tudi preko obrazca, ki je dostopen na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave.

Lep pozdrav,

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,          

                                                                                              informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Lidija Perčič, univ.dipl.ekon.                                                     

državna nadzornica za                                                            

varstvo osebnih podatkov