Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Informacije in objavljeni dokumenti povezani z osnovno šolo

+ -
Datum: 05.03.2019
Številka: 0712-1/2019/513
Kategorije: Šolstvo, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima več vprašanj.

  1. Kakšne so omejitve glede objave informacij v medijih, ki se nanašajo na čas vašega ravnateljevanja na osnovni šoli. Zanima vas, ali ste zavezani k poklicni tajnosti glede objave informacij, ki se nanašajo na delo v šoli.
  2. Kaj se zgodi z javno objavljenimi informacijami (npr. objava imen), ki se nanašajo na osnovno šolo, ko niste več tam zaposleni.
  3. Ali so objave zapisnikov sveta zavoda, sveta staršev, letnih poročil šole in drugih dokumentov obvezne?
  4. Kdo je lahko prisoten na sestankih sveta zavoda osnovne šole?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma ugotavlja, da se vaša vprašanja ne nanašajo zgolj na področje varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja, in vam v zvezi s tem pojasnjuje, da se bo v svojem mnenju osredotočil zgolj na navedena področja, za kar je pristojen.

K 1. vprašanju:

Iz vašega vprašanja ni mogoče povsem jasno razbrati, kakšno je dejansko stanje, ne glede na to vam IP v nadaljevanju podaja relevantne iztočnice in razlago relevantnih pravnih določb.

IP vam svetuje, da najprej ugotovite, ali gre v konkretnem primeru sploh za obdelavo osebnih podatkov. Osebni podatek predstavlja katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, to pomeni, da se da posameznika neposredno ali posredno določiti na podlagi identifikatorja (npr. ime, fizične značilnosti, spol). V kolikor objave ne vsebujejo osebnih podatkov, ne gre za vprašanje s področja varstva osebnih podatkov in IP za to ni pristojen.

Nadalje pa IP v zvezi z osebnimi podatki pojasnjuje, da niso varovani vsi podatki o posameznikih, in sicer javni funkcionarji in javni uslužbenci načeloma niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. 

Poleg tega pa je treba vzeti  obzir, da tudi mediji v določeni meri uživajo medijsko svobodo. Namreč v skladu s členom 39 Ustave Republike Slovenije je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Za več informacij o koliziji pravice do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov na eni strani in pravice do svobodnega izražanja in informiranja na drugi vas IP napotuje na svoje smernice o varstvu osebnih podatkov v medijih: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

Glede drugega dela vašega vprašanja vas napotujemo na določbo četrtega odstavka 28. člena ZVOP-1, ki določa, da »funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela ali naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave.«

K 2. vprašanju:

V kolikor ostanejo vaši osebni podatki objavljeni na spletni tudi po tem, ko niste več zaposleni na določenem delovnem mestu, lahko zahtevate izbris vaših osebnih podatkov. Na primer, če ste na spletni strani šole še vedno navedeni na seznamu med sedanjimi zaposlenimi, lahko zahtevate, da vaše ime odstranijo. V kolikor pa obstaja pravna podlaga (v skladu s prvim odstavkom člena 6 Splošne uredbe) za nadaljnjo obdelavo vaših osebnih podatkov v smislu njihove objave, pa izbrisa ne morete zahtevati. Takšen primer je, npr. če ste kot ravnateljica podpisnica nekega pravilnika, če je vaše ime navedeno znotraj letnega poročila in podobno.

K 3. vprašanju:

Glede na to, da so lahko navedeni dokumenti opredeljeni kot informacija javnega značaja (4. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Uradni list RS, št. 51/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ, jo definira kot informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb), njihova objava na internetu ni sporna, v kolikor gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in se torej spoštuje zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov in seveda ostale izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost, postopki v teku, notranje delovanje organa,…). Varovanih osebnih podatkov se torej ne sme objaviti, pri tem pa se lahko uporabi tehniko anonimizacije, torej brisanja osebnih podatkov, tako, da posameznik ni več določen ali določljiv. Dopustna pa je objava osebnih podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. To pomeni, da osebni podatki javnega uslužbenca, povezani z delovnim razmerjem tega uslužbenca, niso varovani osebni podatki, torej se lahko objavijo.

Glede obveznosti objave aktov na spletu, pa vas IP napotuje na prvi odstavek 10. člena ZDIJZ, ki podrobno našteva, katere dokumente je organ dolžan posredovati na splet: »Vsak organ je dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:

1. prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;

2. programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;

3. predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;

4. dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov;

5. informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;

6. vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;

7. druge informacije javnega značaja.«

K 4. vprašanju:

To vprašanje po mnenju IP presega naše pristojnosti. Napotujemo pa vas na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju:  ZOFI), ki v členu 46 ureja sestavo sveta. Ne glede na to pa svetujemo, da v kolikor se na seji obdelujejo osebni podatki posameznikov (npr. šolarjev), so tam prisotne le osebe, katerim se ti podatki lahko razkrijejo. V nasprotnem primeru lahko pride tudi do nezakonite obdelave osebnih podatkov.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP