Snemanje telefonskih klicev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s snemanjem telefonskih klicev.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka.

IP poudarja tudi, da je ob obravnavi vprašanja ustreznega izvajanja snemanja telefonskih pogovorov med posamezniki (strankami) in upravljavci osebnih podatkov treba upoštevati tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12,  110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US, 81/15, 40/17, v nadaljevanju: ZEkom-1). Ta načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev brez privolitve uporabnika ali zakonske podlage. V sedmem odstavku 147. člena pa določa, da je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija. Isti člen v 8. odstavku še določa, da mora biti obvestilo o snemanju dano po istovrstnem mediju in v enaki obliki, kakor poteka snemana komunikacija.

V skladu z devetim odstavkom 147. člena ZEkom-1 je, ne glede na določbe petega odstavka istega člena, snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih podatkov iz prvega odstavka istega člena dovoljeno tudi v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Vaša bolnišnica sodi med javne zdravstvene zavode in tako spada med organizacije, ki jih navaja omenjena določba ZEkom-1. Ob tem pa IP poudarja, da ni dopustno snemati klicev na vse številke znotraj takšne organizacije, ampak le tiste, ki so neposredno namenjeni izvajanju nalog, naštetih v devetem odstavku  147. člena. Po mnenju IP splošna telefonska številka za naročanje ne sodi med takšne številke, saj ni namenjena izvajanju  nalog reševanja in pomoči oziroma nudenju nujne medicinske pomoči, zato splošno snemanje klicev na to številko po mnenju IP ni dopustno.  

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja, da želite vzpostaviti snemanje klicev zaradi neprimerne in nespoštljive komunikacije klicateljev in izrekanja groženj. IP poudarja, da obstoj možnosti, da bi lahko šlo za neprimeren klic, ne pomeni, da bi bilo zato dopustno snemati vse klice na določeno številko, saj bi s tem snemanju izpostavili tudi vse tiste klicatelje, ki se vedejo primerno in ne izrekajo groženj ali na kakršenkoli način neprimerno komunicirajo. Po mnenju IP pa bi lahko bilo dopustno, da se klicatelja v trenutku, ko komunikacija postane neprimerna, opozori, da se bo od tistega trenutka naprej pogovor posnel, če bo nadaljeval z neprimerno komunikacijo. Tudi v takih primerih pa je treba zagotoviti, da so klicatelji predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. z vnaprej posnetim kratkim in jedrnatim sporočilom).

Ob tem IP opozarja, da je treba pri določitvi roka hrambe upoštevati načelo omejitve shranjevanja iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim so lahko osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka