Veljavnost pogodbe o videonadzoru po Splošni uredbi

obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, glede veljavnosti pogodbe o izvajanju videonadzora. Navajate, da upravnik in lastniki menita, da je pogodba o izvajanju videonadzora v večstanovanjski stavbi nična, ker izvajalec po spremembi zakona ni pridobil potrebnega dodatnega soglasja (kar naj bi izhajalo iz komentarja na spletni strani IP v zvezi z izvajanjem določb ZVOP-1). Izvajalcu želite nemudoma sporočiti, naj preneha izvajati videonadzor, prosite pa za naše mnenje, ali za odpoved pogodbe potrebujete večinsko soglasje etažnih lastnikov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Uvodoma ugotavljamo, da iz vašega vprašanja ne izhaja natančno, kje na spletni strani IP je navedeno, da potrebuje izvajalec videonadzora pridobiti »po novem zakonu potrebno dodatno soglasje«. Do sprejema novega zakona o varstvu osebnih podatkov namreč v tem delu v celoti veljajo določbe ZVOP-1. Če ste s svojim vprašanjem imeli v mislih navedbo na podstrani IP (Vzpostavitev videonadzora), kjer med pojasnili glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izhaja: »v stavbah, kjer imajo zgolj 50 % privolitev lastnikov stanovanj po starejši zakonodaji, morajo pridobiti še razliko 20 odstotnih točk,« pojasnjujemo, da se navedena »starejša zakonodaja« nanaša na ureditev pred ZVOP-1 iz leta 2004. Ureditev po ZVOP-1 glede potrebne večine za izvajanje videonadzora se od tedaj ni spremenila in velja še danes. Splošna uredba, ki je pričela veljati 25. maja 2018 pa vprašanj v zvezi z videonadzorom ne ureja, saj gre za posebni del varstva osebnih podatkov, ki ga ureja ZVOP-1 in velja že od njegove ureditve naprej – tudi po pričetku uporabe Splošne uredbe. Po prvem odstavku 76. člena ZVOP-1, je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Če v vaši večstanovanjski stavbi navedeno soglasje ni bilo doseženo, potem takšna vzpostavitev videonadzora ni zakonita. Za zakonito izvajanje videonadzora pa je odgovoren upravljavec (solidarno upravnik in skupnost lastnikov).

Izvajalec videonadzora po drugi strani nastopa kot obdelovalec, ki deluje v imenu upravljavca. Med obdelovalcem (izvajalcem videonadzora) in upravljavcem (naročnikom storitve izvajanja videonadzora) mora obstajati pisna pogodba o obdelavi osebnih podatkov, ki mora po Splošni uredbi vsebovati določene sestavine iz 28. člena Splošne uredbe. Če ste imeli v mislih navedeno pogodbo, ki ni bila prilagojena zahtevam iz 28. člena Splošne uredbe, pa pojasnjujemo, da gre lahko za kršitev pravil varstva osebnih podatkov, za katero sta lahko odgovorna upravljavec in obdelovalec. Glede veljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) same pogodbe, ki ni skladna z zahtevami Splošne uredbe, IP ne more podati stališča, saj gre za vprašanje, ki sodi na področje civilnega prava in se ureja prek civilnega sodišča. IP v okviru svojih pristojnosti zgolj nadzoruje spoštovanje zahtev Splošne uredbe in drugih pravil varstva osebnih podatkov ter v okviru konkretnega inšpekcijskega in prekrškovnega postopka zagotavlja njihovo skladno izvajanje.

Za več informacij o pogodbeni obdelavi po Splošni uredbi, predlagamo, da si preberete naše smernice (Smernice IP o (pogodbeni) obdelavi osebnih podatkov).

Lep pozdrav