Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.12.2013
Naslov: Zupanc Anja, novinarka Žurnal 24 - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
Številka: 090-220/2013/8
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti, Mediji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilka je v imenu medija od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij zahtevala podatke o zdravstvenem stanju konkretne obsojenke in podatke o tem, katerih aktivnosti se ta udeležuje v okviru prestajanja zaporne kazni. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil, iz razloga varstva osebnih podatkov. Prosilka se je v pritožbi sklicevala na javni interes, ki naj bi bil podan v tem, da se obsojenka s sklicevanjem na slabo zdravstveno stanje izogiba udeležbi na obravnavah v drugih kazenskih zadevah, ki še tečejo zoper njo, v okviru prestajanja kazni pa naj bi bila sposobna za delo in za udeležbo v t.i. prostočasnih aktivnostih. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani podatki med drugim predstavljajo občutljive osebne podatke in da ni zakonske podlage za njihovo razkritje. Pritožbo prosilke je zato zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 090-220/2013/8
Datum: 2. 12. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Žurnal media, d. o. o., Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana, po novinarki Anji Zupanc (v nadaljevanju: prosilka), z dne 7. 10. 2013, zoper zavrnilni odgovor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 7. 10. 2013, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

                                                              
        O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilke z dne 7. 10. 2013 zoper zavrnilni odgovor organa z dne 7. 10. 2013 se zavrne. 

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je na organ dne 2. 10. 2013 naslovila vprašanja glede konkretne obsojenke, ki prestaja kazen zapora zaradi t.i. korupcijskih kaznivih dejanj oziroma gospodarskega kriminala. Zanimalo jo je, ali je v času prestajanja kazni zapora zaprosila vodstvo zavoda, da bi smela opravljati določena dela preko pristojnega Javnega gospodarskega zavoda (JGZ)? Za katera dela točno je zaprosila in katera dela točno je sposobna opravljati? Ali ji njeno trenutno zdravstveno stanje dopušča opravljanje določenih del/zaposlitev? Katerih del? Katerih t.i. prostočasnih dejavnosti, ki so na voljo v sklopu zavoda, se obsojena udeležuje? Izvajanje in sodelovanje na točno katerih dejavnostih ji dopušča njeno zdravstveno stanje? Ali je sposobna rednih sprehodov v okviru zavoda, kako dolgo smejo trajati ti sprehodi, da jih še lahko opravlja? Ob tem je prosilka prosila tudi za pojasnilo na načelni ravni: kako točno poteka postopek oziroma kako ravna vodstvo zavoda, ko od pristojnega zdravnika prejme zdravniško potrdilo oziroma opravičilo, da določen obsojenec zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben spremljati določene glavne obravnave na sodišču? Ali to zdravniško spričevalo nemudoma pošlje sodišču? V kolikem času največ? Koliko časa po tem, ko sodišče običajno v teh primerih v zavod posreduje odredbo za privedbo obtoženega, na posamezen narok iz zavoda, je zavod sodišču dožan posredovati opravičilo obtoženega in priloženo zdravniško potrdilo? Ali je bilo sodišče s strani zavoda obveščeno pravočasno, da bi v tem času lahko nemudoma samo preložilo določen razpisan narok?

Organ je prosilki odgovoril dne 7. 10. 2013. Pojasnil je, da ji zaradi varstva osebnih podatkov zahtevanih informacij, ki se nanašajo na obsojenko, ne more posredovati. Glede postopanja zavoda v zvezi z zdravniškimi opravičili na obravnavah na sodišču pa je navedel, da vsako opravičilo oziroma zdravniško potrdilo, ki ga zavod prejme od splošnega zdravnika v zavodu, nemudoma posreduje pristojnemu sodišču, ki je razpisalo glavno obavnavo in izdalo odredbo za privedbo. Zdravstveno varstvo zaprtih oseb izvajajo regionalni zdravstveni domovi, in sicer v okviru splošne ambulante, psihiatrične in ambulante za obravnavo odvisnosti ter zobozdravstvene in ginekološke ambulante. Zdravniška potrdila, ki jih izdajajo zdravniki kot opravičila zaradi naroka na glavni obravnavi na pristojnem sodišču, se posredujejo vodstvu zavoda, le to pa jih nemudoma posreduje naprej na sodišče. Zavod v vsakem primeru postopa po odredbi sodišča in ne na podlagi prejetega zdravniškega opravičila. Sodišče lahko zdravniška opravičila upošteva ali tudi ne, lahko pa postavi sodnega izvedenca, ki pri obsojencu/obsojenki ugotavlja zmožnost prisotnosti na razpisani glavni obravnavi.

Zoper zavrnilni odgovor je prosilka vložila pritožbo z dne 7. 10. 2013. Navaja, da je vprašanja glede konkretne obsojenke na organ naslovila zaradi pojava očitkov o domnevno neupravičeni/neopravičljivi izdaji potrdil pristojnih zdravniških služb o domnevno slabem zdravstvenem stanju te obsojenke. Po njenem mnenju je objava seznama aktivnosti, ki jih opravlja konkretna obsojenka, v javnem interesu, med drugim zato, ker obsojenke njeno zdravstveno stanje ne ovira pri vsakodnevnih aktivnostih med prestajanjem kazni. O tem je prosilka prepričana, zaradi prejema številnih podatkov različnih neuradnih virov, ki spremljajo obsojenko na prestajanju kazni. Po drugi strani pa se obsojenka na domnevno slabo zdravstveno stanje sklicuje, ko prejme vabilo na glavno obravnavo oziroma predobravnavni narok v kazenskih zadevah, ki ju proti njej vodita dve okrožni sodišči v Republiki Sloveniji. S tem pa med kazenskim postopkom nastajajo nepotrebni stroški, ko sta sodišči prisiljeni odpovedovati razpisane naroke zaradi izostanka obsojenke kot obtoženke v postopkih. Nedvomno je torej v javnem interesu, oziroma v interesu državljanov Republike Slovenije, da so seznanjeni s tem, kolikšne stroške, ki bremenijo proračun, povzroči določena preložitev naroka glavne obravnave zaradi izostanka obtoženke, ki se sklicuje na slabo zdravstveno stanje. V javnem interesu pa je tudi, da so obveščeni o vseh aktivnostih, ki se jih obsojena udeležuje med prestajanjem kazni zapora in ki bremenijo proračun Republike Slovenije, kljub domnevno slabemu zdravstvenemu stanju, zaradi katerega ne izpolnjuje dolžnosti, ki jih je dolžna izpolnjevati kot obtoženka v različnih kazenskih postopkih.

Ker je prosilka pritožbo vložila neposredno pri Pooblaščencu jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, posredoval organu, z dopisom št. 092-168/2013 z dne 9. 10. 2013.

Pooblaščenec je od organa dne 15. 10. 2013 prejel odstop pritožbe, na podlagi 245. člena ZUP. Ob tem je organ navedel, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Ker organ Pooblaščencu z odstopom pritožbe ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku, ga je ta, z dopisom z dne 12. 11. 2013 in z dne 29. 11. 2013, pozval, naj mu zahtevane dokumente posreduje. Zahtevane dokumente (fotokopije iz osebnega spisa obsojenke) je Pooblaščenec prejel dne 2. 12. 2013.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti zavrnilni odgovor organa z dne 7. 10. 2013 v delu, v katerem ga pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka se pritožuje zaradi neposredovanja odgovorov na vprašanja, ki se nanašajo na konkretno obsojenko, na njen režim prestajanja zaporne kazni, prostočasne aktivnosti, opravljanje morebitnega dela, na njeno zdravstveno stanje in sposobnost za prisotnost na glavnih obravnavah v drugih zadevah, v katerih je obsojenka obtoženka v postopku.

Ker je prosilka zahtevala informacije kot medij, se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ
 in
-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa prosilki z dne 7. 10. 2013. Na podlagi dokumentov, ki mu jih je predložil organ, je Pooblaščenec ugotovil, da odgovori na vprašanja, ki jih je zastavila prosilka, izhajajo iz osebnega spisa obsojenke. V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako ukvarjal z vprašanjem, ali gre v tem delu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.

Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil iz razloga obstoja varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec takšni odločitvi pritrjuje. Z vpogledom v dokumente, ki so predmet presoje, je namreč ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke, za katere ni pravne podlage, da jih posreduje prosilki. Osebni spis obsojenke vsebuje tudi občutljive osebne podatke, med katere, upoštevaje 19. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1) spadajo tudi podatki o zdravstvenem stanju posameznika. Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 ob tem jasno določa, da se v javnem sektorju, kamor nedvomno spada tudi organ, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Povedano drugače, da bi organ v konkretnem primeru prosilki lahko posredoval zahtevane podatke, bi moral imeti podlago v zakonu, ki pa je Pooblaščenec ni našel. V konretni zadevi namreč ne pride v poštev uporaba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevne informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije. Prosilka v pritožbi sicer navaja, da je v javnem interesu, da se javnost seznani s tem »kolikšne stroške, ki bremenijo proračun, povzroči določena preložitev naroka glavne obravnave zaradi izostanja obtoženke, ki se sklicuje na slabo zdravstveno stanje«, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka ni zahtevala kvantitativnega podatka o višini stroškov (kar bi bil podatek o porabi javnega denarja), ampak podatke o zdravstvenem stanju in drugih aktivnostih posameznice, pri katerih pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Pooblaščenec je ob tem ugotovil, da v konkretnem primeur tudi ne gre za podatke, razkritje katerih bi bilo v javnem interesu. Interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov namreč ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do informacij zaradi varstva občutljivih osebnih podatkov, ki so zavarovani kot izjema po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Vsebinski podatek o zdravstvenem stanju obsojenke in njenih aktivnostih v okviru prestajanja zaporne kazni namreč ni neposredno povezan s pravico javnosti, da bdi nad delom organov javnega sektorja, v konkretnem primeru organa in sodišč, ki vodijo kazenske postopke, v katerih obsojenka nastopa v vlogi obtoženke. Kot je navedel tudi organ sam, je prisotnost obtoženke na razpisanih narokih odvisna izključno od odredbe sodišča – organ vedno postopa le v skladu z odredbo sodišča in ne samo v skladu z morebitnim zdravniškim opravičilom. Povedano drugače, samo zdravniško spričevalo ni podlaga, da se obtoženka ne bi udeleževala razpisanih obravnav, prisotnost ji je opravičena šele, če pristojno sodišče oceni, da se obtoženka, na podlagi takšnega spričevala, ni sposobna udeleževati razprav. V takšnem primeru sodišče (ki je po navedbah organa o tem pravočasno obveščeno) prekliče nalog za privedbo obsojenke na sodišče. Sodišče ima ob tem vedno tudi možnost, da samo postavi izvedenca in zahteva oceno zdravstvene sposobnosti obtoženke oz. da predloženemu zdravniškemu spričevalu ne sledi, če oceni, da se obtoženka na ta način zgolj izogiba obravnavam. Pooblaščenec sicer lahko pritrdi prosilkinim navedbam, da je v interesu javnosti, da se kazenski postopki vodijo hitro in brez nepotrebnih stroškov za stranke in za državni proračun, vendar pa z razkritjem zahtevanih podatkov (o zdravstvenem stanju in drugih aktivnostih obsojenke v okviru prestajanja kazni zapora) tega cilja neposredno ni mogoče uresničiti. Kot že pojasnjeno, je izključno sodišče tisto, ki odloča o morebitnem (ne)upoštevanju predloženih zdravniških opravičil in tudi tisto, ki odloča, ali naj se obsojenka privede na sodišče ali ne.

Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi razkritje informacij lahko privedlo do posega v varovane osebne podatke.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da se, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, pritožba prosilke kot neutemeljena zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                             
Kristina kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                      
namestnica pooblaščenke                                 


Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka