Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.02.2011
Naslov: Zgaga Blaž-samostojni novinar - Ministrstvo za obrambo
Številka: 090-13/2011/2
Kategorija: Tajni podatki, Zahteva za umik stopnje tajnosti
Status: Odobreno


POVZETEK
Sklicujoč se na prevladujoči javni interes, je prosilec od Ministrstva za obrambo zahteval več dokumentov v zvezi z nakupom oklepnikov Patria, zahteval pa je tudi umik oznake tajnosti, saj bo s tem javnosti omogočeno tudi spremljanje sojenja v kazenskem postopku zoper obdolžena nekdanjega ministra za obrambo in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske. Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na izjemo tajnih podatkov ter izjeme varstva izvedbe kazenskega pregona. Pooblaščenec je ugotovil, da bi morala o zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti skladno z 2. odstavkom 21. člena ZDIJZ, na predlog predstojnika organa odločiti Vlada RS. Prav tako bi, upoštevaje 2. odstavek 21. člena ZDIJZ, Vlada RS (in ne organ sam) morala odločiti o prevladujočem javnem interesu za razkritje zahtevanih dokumentov, na katerega se je skliceval prosilec. Zaradi bistvene kršitve pravil upravnega postopka (odločbo je izdal stvarno nepristojen organ, saj zadeve ni odstopil Vladi) je Pooblaščenec skladno z določbo 250. člena ZUP po uradni dolžnosti odpravil odločbo in poslal zadevo v reševanje pristojnemu organu, Vladi RS.


ODLOČBA
Številka: 090-13/2011/2
Datum: 10. 2. 2011


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), četrtega odstavka 21. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 250. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010 ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 27. 12. 2010, Blaža Zgage, samostojnega novinarja, ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2007-27 z dne 20. 12. 2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in zahteve za umik stopnje tajnosti naslednjo




ODLOČBO:



1.    Pritožbi prosilca zoper odločbo organa  št. 090-3/2007-27 z dne 20. 12. 2010 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ mora zahtevo prosilca za umik stopnje tajnosti z dne 29. 11. 2010 najpozneje v petnajstih (15) delovnih dneh od vročitve te odločbe, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, poslati v odločanje Vladi RS. Vlada RS je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih petnajstih (15) delovnih dneh od prejema te zahteve za umik tajnosti.

2.    Stroški v tem postopku niso nastali.



OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je na organ dne 29. 11. 2010 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zahteval fotokopije ali digitalno preslikavo naslednjih dokumentov:

I.
1.    Predlog za naročilo TRP št. 06/1911610001/022, z dne 14. 12. 2006
2.    Investicijski program PBV k 8X8, št. 809-00-13/2005-19, z dne 4. 10. 2005
3.    Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z namensko investicijsko opremo, 017-02-11/99, z dne 22. 6. 1999 in dopolnitve pravilnika z dne 15. 10. 1993 in 3. 5. 2004
4.    Taktična študija Motorizirani bataljon slovenske vojske 2010, I 804-00-1/2004-33-1025, z dne 17. 2. 2005
5.    Zahtevnik GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005
6.    Sklep o imenovanju projektne skupine projekta »Pehotno bojno vozilo – kolesnik 8X8, 809-00-13/2005-3, z dne 26. 4. 2005
7.    Koncept projekta PBV k 8X8, št. 809-00-3/2005-8, z dne 5. 7. 2005
8.    Dopis GŠSV, 809-00-24/2004-10, z dne 19. 9. 2005
9.    Predlog za naročilo-TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/33 z dne 6. 10. 2005
10.    Predlog za naročilo-TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/34 z dne 6. 10. 2005
11.     Sklep o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave, št. 404-08-520/2005-I, z dne 20. 10. 2005
12.    Sklep o imenovanju strokovne komisije, MORS-407/2005-TRP, z dne 20. 10. 2005
13.    Sklep o imenovanju projektnega sveta za usmerjanje projektne skupine in strokovne komisije za izvedbo naročila PBV k 8X8, 404-08-520/2005-6, z dne 8. 11. 2005
14.    Zapisnik I. seje Projektnega sveta PBV k 8X8, z dne 5. 12. 2005
15.    Sklep o soglasju za izvedbo naročila zaupne narave za nakup PBV k 8X8 z dne 15. 12. 2005, medresorska strokovna komisija za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil, podpisal ……..
16.    Povabilo k oddaji ponudbe št. MORS-407/2005-TRP; 404-08-520/2005-31 z dne 12. 1. 2006
17.    Kriterijalni model z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP; I 430-91/2006-39-21437 z dne 31. 3. 2006
18.    Poročilo strokovne komisije o pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb za oddajo naročila zaupne narave »Pehotno bojno vozilo – k 8X8, št. MORS 407/2005, z dne 29. 5. 2006
19.    Dokument št. 430-91/2006-91 z dne 7. 6. 2006
20.    Obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila- kolesniki 8X8 z dne 8. 6. 2006
21.     Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila- kolesniki 8X8 z dne 4. 7. 2006
22.    Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti«
23.    Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti«
24.    Sklep 2.6 Projektnega sveta PBV 8X8, sprejet na 5. Seji dne 29. 6. 2006
25.    Sklep 2.7 Projektnega sveta PBV 8X8, sprejet na 5. Seji dne 29. 6. 2006
26.    Pregled tipov SKOV 8X8 s kosovnim in terminskim planom nabave, GŠSV
27.    Predlog za naročilo – TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/33A z dne 20. 7. 2006
28.    Predlog za naročilo – TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/34A z dne 21. 7. 2006
29.    Zapisnik 6. Seje Projektnega sveta PBV 8X8, z dne 19. 9. 2006
30.    Dopis »Okvirna pogajalska izhodišča za projekt PDV-k 8X8; št. 4301-27/2006-5 z dne 26. 6. 2006
31.    Sklep o razrešitvi predsednika strokovne komisije PBV k 8X8 z dne 9. 6. 2006
32.    Sklep o imenovanju predsednika strokovne komisije PBV k 8X8 z dne 9. 6. 2006
33.    Dopis družbe Rotis, dopolnitev ponudbe številka 6, preglednica J.3 z dne 27. 10. 2006
34.    Sklep o imenovanju pogajalske skupine PBV k 8X8 z dne 6. 10. 2006
35.    Sklep o pristojnostih pogajalske skupine PBV k 8X8 z dne 26. 10. 2006
36.    Sklep sprejet na I. seji pogajalske skupine PBV k 8X8, številka 1.5.4 z dne 17. 10. 2006
37.    Zapisnik I. seje pogajalske skupine PBV k 8X8 z dne 17. 10. 2006
38.    Zapisnik 3. seje pogajalske skupine PBV k 8X8 z dne 20. 10. 2006
39.    Zapisnik 8. seje projektnega sveta PBV k 8X8 z dne 23. 10. 2006
40.    Zapisnik 10. seje projektnega sveta PBV k 8X8 z dne 16. 12. 2006
41.    Dodatek D k srednjeročnemu obrambnemu programu opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007
42.    Dopis GŠSV direktoratu za logistiko in storniranje predlogov za naročilo št. 05/191161001/33A in 05/1911610001/34A ter pripravo novega predloga za naročilo z dne 12. 12. 2006
43.    Načrt izvajanja temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008-2016, št. 4301-107/2006-4-23563 z dne 12. 12. 2006
44.    Sklep obrambnega ministrstva o spremembah in dopolnitvah predlogov za naročilo št. 430-91/2006-17,1 z dne 13. 12. 2006
45.    Zapisnik 6. seje pogajalske skupine PBV k 8X8, št. 4301-3/2006-84 z dne 3. 1. 2007
46.    Predlog za naročilo – TRP, št. 06/1911610001/022, z dne 15. 12. 2006
47.    Potrditev predloga za naročilo pod št. 45 s strani naročnika načelnika GŠSV Albina Gutmana in obrambnega ministra Karla Erjavca z dne 14. 12. 2006
48.    Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS z dne 15. 12. 2006
49.    Poročilo o projektu, Direktorat za logistiko, št. 430-91/2006-180-23723 z dne 28. 12. 2006
50.    Dopis vodje projektnega sveta ……… št. 4301-372007-1-11 z dne 9. 1. 2007

II. Pod točko II je prosilec navedel, da od organa zahteva, da mu omogoči dostop oziroma preslikanje naslednjih dokumentov v celoti ali delno:
51.    Pogodba št. 001-06C o dobavi pehotnih bojnih vozil – kolesniki 8X8 z dne 19. 12. 2006
A)    Poglavje D – tehnična dokumentacija, Preglednica D.2/OV
B)    Vse prilog k pogodbi
52.    Sporazum o protidobavah podpisan med MORS, Rotis in Patria Oy dne 19. 12. 2006

Prosilec je v zahtevi obenem navedel, da se je v ponedeljek, 22. novembra 2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani pričela glavna obravnava v kazenskem postopku zoper obdolžena nekdanjega ministra za obrambo Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Albina Gutmana. Oba sta obdolžena storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, za katero je zagrožena denarna kazen ali leto dni zapora. Sodnik Marko Češnovar, ki vodi sojenje, je na predlog tožilke izključil javnost z glavne obravnave, z argumentom, da je velika večina dokumentov iz obtožnega predloga s strani Ministrstva za obrambo označena kot tajen podatek, in sicer z najnižjima stopnjema INTERNO in ZAUPNO. Prosilec meni, da je s tem bistveno prikrajšan velik interes javnosti za spremljanje sojenja zaradi očitanih kaznivih dejanj pri pomembnem javnem naročilu, ki je bilo vredno 278 milijonov evrov, strateški cilji države, ki jih je potrdil Državni zbor, pa se tem naročilom niso bili uresničeni. Prosilec je pri tem organ izrecno pozval, naj umakne oznako tajnosti z vseh zgoraj navedenih dokumentov in mu omogoči vpogled vanje. Z umikom tajnosti z dokumentov bo javnosti omogočeno tudi spremljanje sojenja v zadevi Patria. Prosilec pri tem navaja, da Zakon o tajnih podatkih v 6. členu določa, da »podatek, ki mu je bila tajnosti določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen«. Prosilec meni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj za umik tajnosti z navedenih dokumentov, saj se s tajnostjo podatkov prikriva storjeno kaznivo dejanje javnosti. Drugi odločilen argument za omogočanje dostopa javnosti do zgoraj navedenih dokumentov pa naj bi bilo po mnenju prosilca dejstvo, da je ključna vsebina teh dokumentov že objavljena na internetu, in sicer na spletni strani www.politikis.si/wp-content/uploads/2010/11/ovadba-erjavec-gutman3.pdf. Na tej spletni strani je objavljena vsebina kazenske ovadbe, ki vsebuje bistvene dele zgoraj navedenih dokumentov, katero je podpisal pomočnik direktorja uprave kriminalistične službe Robert Črepinko. Manjka le prva stran, objavljene pa so vse druge strani ovadbe, od zap. št. 2 do 15. Oznaka tajnosti vseh zgoraj navedenih dokumentov torej ni več smiselna, saj ima dostop do bistvenih delov celotna slovenska in tudi svetovna javnost. Prosilec pri tem dodaja, da kot samostojni novinar in predstavnik javnosti zato v javnem interesu upravičeno in utemeljeno zahteva umik stopnje tajnosti z vseh dokumentov od št. 1 do 50 in s tem dostop do njih kot informacij javnega značaja. Glede točke II zahteve prosilec pojasnjuje, da so v kazenski ovadbi, ki je objavljena na zgoraj navedeni spletni strani, tudi nekatere podrobnosti iz pogodbe št. 001-06C o dobavi pehotnih bojnih vozil – kolesniki 8X8 (v nadaljevanju pogodba), denimo cena oborožitvenih postaj z mitraljezom 12,7 milimetra, ki znaša 300.000 evrov na kos, in podatek, da je po pogodbi naročenih 25 vozil – šasij brez motorja, menjalnika in podobno. Prosilec pri tem dodaja, da je že dvakrat zahteval vpogled v omenjeno pogodbo in da mu je bilo le deloma ugodeno, zato vlaga ponovno zahtevo za dostop do te pogodbe. Prosilec pojasnjuje, da vlogo podaja zaradi bistveno spremenjenih okoliščin in novih informacij, ki lahko odločilno vplivajo na presojo organa. Ob prvih dveh vlogah namreč še niso bili zaključeni predkazenski postopki zaradi utemeljenega suma storitve različnih, tudi korupcijskih kaznivih dejanj v zadevi Patria, na dan podaje vloge pa sta na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložena že dva obtožna predloga zoper sedem obdolžencev. Prosilec med drugim navaja, da je bil pravni posel sklenjen med naročnikom in ponudnikom ravno s podpisom pogodbe, ki je predmet njegove zahteve. Po ugotovitvah tožilstva so bila pri tem storjena kazniva dejanja, sodišče pa je obtožna predloga preizkusilo in dovolilo nadaljevanje kazenskega postopka zoper najvišje nosilce javnih funkcij v obrambnem ministrstvu. S tajnostjo pogodbe se javnosti in državljanom prikrivajo storjena kazniva dejanja, prekoračitve in zlorabe pooblastil in prikrivajo druga nezakonita dejanja ali ravnanja državnih uradnikov in nosilcev javnih funkcij. Zato pogodba po mnenju prosilca utemeljeno ne sme in ne more biti več označena kot tajna. Prosilec zato ponovno, zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, zahteva umik oznake tajnosti stopnje INTERNO s pogodbe in vseh njenih prilog ter dostop do vseh dokumentov, ki jih je navedel pod tč. II zahteve. Obenem še dodaja, da je interes javnosti za spremljanje sojenja nekdanjemu obrambnemu ministru in načelniku generalštaba izredno velik. Po drugi strani pa nekateri od obdolženih, ki so tudi politične osebe, zlorabljajo svojo družbeno moč in kot obdolženci kaznivih dejanj s svojimi izjavami spodkopavajo ugled in avtoriteto sodstva z navedbami, da gre za politični in montirani proces. Te navedbe utemeljujejo prav z odločitvijo sodišča, da zaradi tajnosti dokumentov, ki jo je določil organ, ne dovoli navzočnosti javnosti pri sojenju. Z umikom oznak tajnosti z vseh navedenih dokumentov bi bilo javnosti omogočeno spremljanje sojenja v tej zadevi. Po mnenju prosilca interes javnosti v tem primeru pretehta nad interesom varovanja tajnih podatkov, katerih ključna vsebina z vidika kazenskega postopka ni več tajna, saj je javno dostopna na internetu. Javni interes za razkritje je v navedenem primeru močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa do navedenih dokumentov, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

O zahtevi prosilca je organ dne 20. 12. 2010 izdal odločbo št. 090-3/2007-27 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V izreku izpodbijane odločbe organ navaja da se »zahteva za vpogled v dokumentacijo (v 52 taksativno naštetih dokumentov iz zahteve), povezano z naročilom zaupne narave za nakup SKOV 8X8, zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ med drugim pojasnjuje, da je bilo ugotovljeno, da zahtevana dokumentacija obstaja, da pa je na podlagi Zakona o tajnih podatkih označena »najmanj« s stopnjo tajnosti INTERNO. Kot taka predstavlja izjemo po 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Po mnenju organa potreba po varovanju zahtevane informacije obstaja, ker bi razkritje izčrpnih informacij o bodoči zmogljivosti slovenske vojske nedvomno negativno vplivalo na delovanje in izvajanje nalog ministrstva (torej organa). Organ pri tem še dodaja, da ZDIJZ v 6. tč. 1. odst. 6. čl. kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa tudi podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi tega postopka. Organ se sklicuje tudi na odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-94/2008/10, s katero je bil dostop do informacij na temo nakupa osemkolesnikov 8x8 zaradi dejstva, da v zadevi teče predkazenski postopek, zavrnjen. Po mnenju organa analogija varovanja predkazenskega postopka velja toliko bolj kot za predkazenski postopek za varovanje teka kazenskega postopka. Po mnenju organa temu v prid govori tudi prvi odstavek 128. člena Zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da se sme vsakemu, ki ima upravičen interes, dovoliti prepis posameznih kazenskih spisov, v drugem odstavku pa je določeno, da dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek. Po mnenju organa lahko v tem primeru vpogled dovoljuje le Okrajno sodišče v Ljubljani, pred katerim teče postopek.

Na odločbo organa je prosilec dne 28. 12. 2010 pri organu vložil pritožbo. Prosilec med drugim navaja, da je v zahtevi z dne 26. 11. 2010 zahteval umik stopnje tajnosti z 52 taksativno naštetih dokumentov ministrstva za obrambo, o čemer pa se organ sploh ni izrekel. Prosilec pri tem pojasnjuje, da je v zahtevi jasno in obširno navedel razloge, zakaj zahteva umik stopnje tajnosti, pri čemer se je skliceval tudi na javni interes. Prosilec pri tem navaja, da je višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar na javnem delu prve javne obravnave 22. 11. 2010, še preden je sodnik ugodil njeni zahtevi za izločitev predstavnikov javnosti, povedala, da je k zaprtju glavne obravnave za javnost primorana zato, ker je organ velik del dokumentacije označil s stopnjama tajnosti INTERNO in ZAUPNO. V javnem delu sojenja je povedala, da sama nima nič proti navzočnosti javnosti in celo predlagala odvetnikom obdolženih, naj organu predlagajo umik stopnje tajnosti z dokumentov, ki so v obtožnem predlogu in sodnem spisu. Z umikom tajnosti z dokumentov bi odpadel tudi edini razlog, zaradi katerega je po zakonu primorana zahtevati tajnost glavne obravnave. Po mnenju prosilca je s svojim predlogom obrambi obdolžencev, podanim v pričo sodnika, višja tožilka jasno povedala, da je zahteva tožilstva za zaprtje glavne obravnave posledica označitve dokumentov Ministrstva za obrambo z oznako tajnosti. Prosilec ponovno navaja razloge, zakaj meni, da je razkritje zahtevanih dokumentov v interesu javnosti. Poudarja, da se organ v izpodbijani odločbi ni izrekel o tem, ali je sploh odločal o umiku tajnosti z navedenih dokumentov. Prav tako poudarja, da zahtevani dokumenti niso nastali zaradi potreb (pred)kazenskega postopka, temveč so nastali pri delu obrambnega ministrstva kot državnega organa s področja obrambe. Pričakovati bi bilo, da Ministrstvo za obrambo odloča o umiku stopnje tajnosti le z vidika obrambe države ali nacionalne varnosti, ne pa z vidika kazenskega postopka. Po mnenju prosilca je nenavadno da se organ, kot organ izvršilne veje oblasti, sploh kakorkoli sklicuje na »tek kazenskega postopka«, saj za to ni pristojen, niti ni denimo v izpodbijani odločbi podal nobenih konkretnih zahtev tožilstva ali sodišča za ohranitev tajnosti zahtevanih dokumentov, katerim je tajnost določil zgolj in samo organ. Stališče tožilstva do umika tajnosti je namreč tožilka Branka Zobec Hrastar podala javno dne 22. 11. 2010 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ko je predlagala obrambi, naj sama predlaga umik stopnje tajnosti z dokumentov, s čimer bodo odpadli vsi razlogi, zaradi katerih je primorana zahtevati tajnost glavne obravnave. Prosilec ponovno poudarja, da je vsebina dokumentov že delno javno objavljena na svetovne spletu, v kazenski ovadbi zoper Erjavca in Gutmana. Navaja tudi, da so po njegovem mnenju zahtevani dokumenti nepravilno označeni kot tajni, saj je oznaka tajnosti podana v nasprotju s 6. členom Zakona o tajnih podatkih. Obenem je pravično in pošteno sojenje vsem domnevnim storilcem kaznivih dejanj v javnem interesu. V javnem interesu je tudi spremljanje sojenja s strani predstavnikov medijev, delno ali v celoti. Po medijskih izjavah obdolženih v zadevi Patria o domnevno političnih in montiranih procesih zoper njih je jasno, da bi bilo sojenje ob navzočnosti predstavnikov javnosti tako v njihovem osebnem kot javnem interesu. Tudi tožilstvo je pred sodiščem sporočilo, da navzočnosti medijev ne nasprotuje. Edina ovira za javno sojenje v zadevi Patria so oznake tajnosti ministrstva za obrambo na zahtevanih dokumentih. Prosilec zato Pooblaščenca poziva, da njegovi pritožbi ugodi in z zahtevanih dokumentov umakne stopnjo tajnosti.

Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 19. 1. 2011 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Organ navaja, da izpodbijane odločbe ne namerava nadomestiti z novo, ker pritožba ne vsebuje novih dejstev in dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca z dne 28. 12. 2010  izhaja, da se prosilec pritožuje iz razloga, ker organ o njegovi zahtevi za umik stopnje tajnosti (in posledično tudi o dostopu od teh dokumentov) sploh ni odločal. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi do zahteve prosilca za umik stopnje tajnosti z zahtevanih dokumentov sploh ni opredelil, prav tako pa njegove zahteve ni odstopil v obravnavo Vladi RS, kot to določa tretji odstavek 21. člena ZDIJZ.

Postopek z zahtevo za umik stopnje tajnosti je namreč poseben postopek, ki ga prosilec lahko sproži na podlagi 4. odstavka 6. člena ZDIJZ, po postopku, ki ga ureja 21. člen ZDIJZ. Ta člen določa, da o zahtevi za umik stopnje tajnosti z dokumentov odloči Vlada RS, če gre za organe iz prve alineje drugega odstavka 21. člena ZDIJZ. Zoper odločitev Vlade RS glede zahteve za umik stopnje tajnosti, je, upoštevaje četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba na Pooblaščenca.

Iz navedenega izhaja, da bi morala o zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti, v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZDIJZ, na predlog predstojnika organa odločiti Vlada RS. Pooblaščenec obenem ugotavlja, da se je prosilec v zahtevi z dne 29. 11. 2010 skliceval tudi na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov in da bi tudi v tem delu (upoštevaje drugi odstavek 21. člena ZDIJZ) morala odločati Vlada RS, in ne organ sam.

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ, v skladu z 2. odstavkom 21. člena v povezavi s 3. odstavkom istega člena  ZDIJZ, ne bi smel sam odločiti o zahtevi prosilca, temveč bi moral zadevo odstopiti v odločanje Vladi RS, in sicer skupaj s predlogom predstojnika v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve. Organ tega ni storil in je o zahtevi odločal sam. V skladu z 2. odstavkom 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ (1. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). To pomeni, da je organ s tem, ko je o zahtevi za umik tajnosti odločil sam in zadeve ni odstopil v odločanje Vladi RS, storil absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Organ lahko samostojno odloča v zadevah za dostop do informacije javnega značaja, kjer ni potrebno izvesti postopka, določenega v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja iz 1. odstavka 21. člena ZDIJZ, ki določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Nasprotno pa je v zadevah, kjer prosilec zahteva umik stopnje tajnosti ali če se sklicuje na prevladujoč interes javnosti za razkritje, organ dolžan zahtevo odstopiti v reševanje Vladi RS, ki je v skladu z določbo 1. alineje 2. odstavka 21. člena ZDIJZ v povezavi s 3. odstavkom 21. člena ZDIJZ edini stvarno pristojen organ za odločanje na podlagi 4. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej za odločanje glede zahteve za umik stopnje tajnosti. Organ je bil zato, ker je prosilec zahteval umik stopnje tajnosti, za odločanje v tej zadevi stvarno nepristojni organ.

Stvarna pristojnost pomeni pristojnost glede na vsebino zadeve in je pogojena z organiziranostjo javne uprave. Za določanje stvarne pristojnosti v upravnih zadevah iz državne pristojnosti so relevantni predpisi o organizaciji državne uprave in področni predpisi, ki pogosto vsebujejo tudi organizacijske določbe (določbe o stvarni pristojnosti). Tako tudi ZDIJZ kot področni zakon glede stvarne pristojnosti jasno določa, v katerih primerih mora o zadevi, ki sicer organizacijsko sodi v delovno področje enega organa, odločiti drug organ.

Kršitev pravil o stvarni pristojnosti specialno ureja 250. člen ZUP, ki določa, da organ druge stopnje po uradni dolžnosti odpravi odločbo in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu, če ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ. Na podlagi navedenega se Pooblaščencu ni bilo potrebno spustiti v meritorno – vsebinsko odločanje o pritožbi. Izpodbijano odločbo je odpravil in zahtevek prosilca poslal v reševanje Vladi RS. V skladu s 4. odstavkom 24. člena ZDIJZ mora zavezani organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve. Zato je organ  dolžan zahtevo prosilca za umik tajnosti skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa poslati v reševanje Vladi RS v 15 delovnih dneh od prejema te odločbe. Vlada RS je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema te zahteve za umik tajnosti.

Stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.


Postopek vodila:                                      
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,               
namestnica pooblaščenke                              


Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka