Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.05.2014
Naslov: Zemljič Petra, ČZP Večer - Mestna občina Maribor
Številka: 090-27/2014/11
Kategorija: Ostali sodni postopki, Test interesa javnosti, Mediji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje sodne poravnave, ki je bila sklenjena v primeru »stari radio«. Zahtevo prosilke je organ zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva sodnega postopka. Postopek pred sodiščem je še v teku, izvedena ni bila nobena obravnava, zahtevana sodna poravnava pa je rezultat poskusa reševanja spora z mediacijo, pri čemer pa je bila sodna poravnava sklenjena pod odložnimi pogoji, ki se v konkretnem primeru niso izpolnili. Pooblaščenec je ugotovil, da bi razkritje dokumentov v tej fazi škodovalo izvedbi sodnega postopka, zato je pritožbo prosilke kot zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 090-27/2014/11
Datum: 7. 5. 2014


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi VEČER časopisno založniško podjetje d.d. (skrajšano ČZP VEČER d.d.), Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor, po novinarki Petri Zemljič (v nadaljevanju prosilka), z dne 30. 1. 2014, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica Heroja Staneta 1, 2102 Maribor  (v nadaljevanju organ), št. 09001-41/2013 z dne 27. 1. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 30. 1. 2014 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 09001-41/2013 z dne 27. 1. 2014, se zavrne. 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 24. 12. 2013 po elektronski poti na organ naslovila prošnjo za dostop do sodne poravnave med KBM Invest d.o.o. in Mestno občino Maribor za primer »stari radio«. Poleg navedenega je želela pri pristojnih službah preveriti tudi namen obiska proračunskega inšpektorja ter ukrepe, ki so mu bili predstavljeni.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 09001-41/2013 z dne 27. 1. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo za dostop do sodne poravnave med KBM Invest d.o.o. – Skupina NOVE KBM in Mestne občine Maribor. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Nadalje organ navaja, da se lahko zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrne, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ob tem organ navaja, da je v mediacijskem postopku, čigar rezultat je navedena sodna poravnava, nastopal kot stranski intervenient.  Slednja je bila sklenjena pod kumulativnimi odložnimi pogoji, pri čemer je bilo njeno učinkovanje vezano na izpolnitev odložnih pogojev, ki pa v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Zaradi navedenega se bo sodni postopek nadaljeval v pravdi. Razkritje podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni v zvezi z mediacijskim postopkom, bi zaradi tega lahko škodovalo izvedbi sodnega postopka. V skladu s tem je organ zahtevo prosilke zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 30. 1. 2014 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da se pri nakupu nepremičnine Stari radio na Vojašniškem trgu v Mariboru domnevajo velike nepravilnosti. Meni, da je podan javni interes za razkritje navedenega dokumenta, saj gre pri nakupu za porabo javnih sredstev, pri čemer pa ni znano, koliko bo stala obnova te nepremičnine ter kaj bodo v njej izvajali. Prosilka v pritožbi izrazi tudi dvom v pravočasnost izdaje odločbe organa. Organ namreč v izpodbijani odločbi navaja, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dne 7. 1. 2014, pri čemer prosilka opozori, da je bila prošnja za dostop do informacij javnega značaja poslana organu dne 24. 12. 2013.

Na podlagi 245. člena ZUP je Pooblaščenec od organa dne 10. 2. 2014 prejel odstop pritožbe. Ob tem je organ navedel, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Ker pa organ Pooblaščencu z odstopom pritožbe ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku, ga je ta, z dopisom z dne 11. 2. 2014 pozval, naj mu zahtevane dokumente posreduje. Dne 19. 2. 2014 je Pooblaščenec od organa prejel fotokopijo sodne poravnave.

Glede na to, da so dejanja v konkretnem postopku potekala pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, je Pooblaščenec s pozivom, št. 090-217/2010/4 z dne 19. 2. 2014, pozval navedeno sodišče za dodatna pojasnila glede zahtevane dokumentacije. Odgovor sodišča je Pooblaščenec prejel dne 25. 2. 2014, v katerem pa ni bilo zaprošenih pojasnil. Iz navedenega razloga je Pooblaščenec na sodišče ponovno naslovil prošnjo za pojasnilo glede razkritja zahtevanega dokumenta, pri čemer odgovora na navedeno prošnjo ni prejel. Ker je Pooblaščenec pri reševanju navedene pritožbe potreboval določene podatke, s katerimi sam ne razpolaga in brez katerih ne more zasledovati načela materialne resnice, je na sodišče še tretjič naslovil prošnjo za pojasnilo glede razkritja zahtevanega dokumenta. Odgovor sodišča je Pooblaščenec prejel dne 10. 4. 2014.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, tj. pogojno sklenjena sodna poravnava med KBM Invest d.o.o. – Skupina NOVE KBM in Mestne občine Maribor, ki ga zahteva prosilka, izpolnjuje vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ. V danem primeru je ključnega pomena dejstvo, da je postala sodna poravnava po tem, ko je bila sklenjena in izročena zavezancu za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, del njegove dokumentacije, kar pomeni, da je v tem smislu pravica do informacije, s katero razpolaga organ, specialno urejena v ZDIJZ.

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja določa podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Prav tako se je organ v obrazložitvi skliceval tudi na določbo 11. točke istega člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja določa podatke iz dokumenta, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je organ v odločbi napačno citiral točke posameznega člena (skliceval se je namreč na 9. in 12. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), pri čemer je posameznim točkam dodal tudi besedilo, iz katerih pa izhaja, da je organ svojo odločitev oprl na 8. in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1) da je (sodni) postopek še v teku,
2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

Pooblaščenec je z namenom, da pridobi zgoraj navedene podatke, večkrat pozval Okrožno sodišče v Mariboru, da sporoči, ali je v zvezi z dokumentacijo, ki jo v obravnavani zadevi zahteva prosilka, postopek še vedno v teku in ali bi z razkritjem zahtevane informacije nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. Dopis, iz katerega izhajajo relevantni odgovori na navedena vprašanja, je Pooblaščenec prejel dne 10. 4. 2014. V njem je sodišče zapisalo, da sta pravdni stranki podali soglasje k začetku postopka mediacije, pri čemer je v postopkih poravnavanja, kamor sodi tudi mediacija, javnost izključena. V posledici uspešne mediacije je bila sklenjena sodna poravnava pod odložnimi pogoji, ki pa v dogovorjenem roku niso nastopili oz. niso bili izpolnjeni, zato se postopek nadaljuje. Sodišče je že razpisalo prvi narok za glavno obravnavo. Iz navedenega izhaja, da je sodni postopek v teku, kar pomeni, da je prvi kriterij za podanost izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen, zato je Pooblaščenec nadaljeval s presojo drugega kriterija (nastanek škode). Sodišče navaja, da bi z razkritjem (neuspešne) sodne poravnave, ki predstavlja le del neuspešnih pogajanj v okviru poravnavanja, nastale škodne posledice za sam postopek. Razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo sami izvedbi postopka, saj bi to vplivalo na končna stališča udeležencev postopka. Sodišče še dodaja, da javnost v obravnavani zadevi ni izključena in bo lahko prisotna na narokih za glavno obravnavo, prav tako pa bodo vse odločbe sodišča javno dostopne. Sodišče še poudari, da je v postopku potrebno izvesti dokazni postopek brez prejudiciranja ter nato meritorno odločiti o zadevi. Razkritje neuspešne sodne poravnave pa bi lahko temu škodovalo.

Iz odgovora sodišča izhaja, da se je postopek mediacije v obravnavani zadevi vodil na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZARSS). V postopkih mediacije je javnost izključena, vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije oziroma so z njo povezani, so zaupni, razen ob drugačnem dogovoru strank, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Glede na to, da se gospodarski spor nadaljuje v pravdi (pravdni postopek) to pomeni, da se bodo v konkretnem primeru uporabljale določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP).

Po skrbnem pregledu zahtevane dokumentacije ter upoštevajoč navedbe sodišča in zgoraj navedeno zakonsko podlago, Pooblaščenec ugotavlja, da sta izpolnjena pogoja za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter odgovora sodišča, je bila zahtevana sodna poravnava sklenjena pod odložnimi pogoji, ki pa v dogovorjenem roku 30 dni niso nastopili oziroma niso bili izpolnjeni, zato se postopek nadaljuje. Razkritje neuspešne sodne poravnave bi lahko škodovalo izvedbi postopka, saj bi to lahko vplivalo na končna stališča strank postopka, pri čemer je treba najprej brez prejudiciranja izvesti dokazni postopek ter nato meritorno odločiti o zadevi. Tako npr. določba 306. člena ZPP določa, da lahko stranke med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava), pri čemer lahko poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Stranke imajo torej možnost tudi kasneje (med postopkom) skleniti sodno poravnavo, v katero se lahko vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Pooblaščenec ugotavlja, da bi razkritje neuspešne sodne poravnave lahko škodovalo izvedbi pravdnega postopka, saj je postopek resnično na samem začetku, izveden ni bil še noben narok za glavno obravnavo, priče niso bile zaslišane in dokazi niso bili izvedeni. Pooblaščenec je torej posebno težo pri presoji škode za izvedbo postopka dal fazi, v kateri se nahaja sodni postopek. Najpomembnejšo vlogo pa je igrala vsebina dokumenta, saj gre za podatke iz neuspešne sodne poravnave, ki v tej fazi postopka predstavljajo zgolj navedbe strank, ki se z novimi vlogami in dejanji strank v postopku lahko spremenijo, dopolnijo, prekličejo. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino sodne poravnave, bi po presoji Pooblaščenca lahko nastala škoda za izvedbo samega postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Ob tem Pooblaščenec sicer pojasnjuje, da namen izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni v varovanju strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno-dokaznega bremena, torej na nek način varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka.

Organ se je v izpodbijani odločbi glede zahtevane sodne poravnave podredno skliceval tudi na obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Glede na to, da je Pooblaščenec že zgoraj ugotovil, da je podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva sodnega postopka) ni potrebno, da bi se na tem mestu opredeljeval še do t.i. izjeme notranjega delovanja. Morebiten (ne)obstoj izjeme notranjega delovanja ne bi vplival na odločitev Pooblaščenca. Ugotovitev, da je podana izjema varstva sodnega postopka, narekuje, da je potrebno dostop do sodne poravnave zavrniti.

Na tem mestu se Pooblaščenec opredeljuje tudi do navedbe organa, da sta ZPP in ZDIJZ med seboj v razmerju lex specialis derogat legi generali. V izpodbijani odločbi se je organ namreč skliceval na 150. člen ZPP, ki določa, da se osebam, ki niso stranke v postopku in imajo opravičeno korist, lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi.

Pooblaščenec ugotavlja, da ZPP in ZDIJZ med seboj nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj ne urejata iste pravice. Medtem ko ZPP ureja pravico tistega, ki izkaže upravičeno korist, do pregleda in prepisa spisa v konkretni pravdni zadevi, ZDIJZ ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre torej za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oz. drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, pravdni postopek pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji.

V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ. Sistemsko je sicer mogoča uporaba določb specialnih zakonov, ki bi izrecno urejali posamezne vidike dostopa do informacij javnega značaja, vendar v konkretnem primeru takih zakonov ni. Tudi ZPP ni predpis, ki bi deloma urejal materijo dostopa do informacij javnega značaja, zato aplikacija navedenih določb v postopku odločanja o dostopu do informacij ni mogoča. To stališče Pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče v Ljubljani s sodbo št. I U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, kjer je ugotovilo, da Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13; v nadaljevanju ZKP) in ZDIJZ med seboj nista v razmerju specialnosti in je treba v primerih zahteve dostop do informacij javnega značaja uporabiti določbe ZDIJZ. Kljub temu, da ZKP v 128. členu (podobno kot ZPP v 150. členu) določa, da se sme vsakemu, ki ima upravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, je treba v primeru zahteve po informaciji javnega značaja uporabiti ZDIJZ, kjer izkazovanje upravičenega interesa ni potrebno.

Prosilka je v pritožbi med drugim navedla tudi, da obstaja velik javni interes za razkritje sodne poravnave. Test prevladujočega interesa javnosti omogoča drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere ne sodi izjema varstva sodnega postopka, zato je izvajanje testa interesa javnosti v konkretnem primeru dovoljeno. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.

Pooblaščenec je ob reševanju pritožbe ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, razkritje katerih bi bilo v javnem interesu. Interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov namreč ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do informacij zaradi varstva sodnega postopka, ki so zavarovani kot izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati varovati določene interese in pravice, v katere bi lahko bilo poseženo z razkritjem dokumentov. Vsekakor navedeno velja v primerih, ko bi razkritje informacij lahko škodovalo izvedbi sodnega postopka. Pooblaščenec še poudarja, da zahtevana sodna poravnava ne učinkuje, kar pomeni, da ne ustvarja nikakršnih pravnih učinkov za stranke in tudi ne za organ. Povedano drugače, ker sodna poravnava ne učinkuje, Mestna občina Maribor na njeni podlagi ni pridobila nikakršnih pravic, niti ni iz njenega naslova nase prevzela nikakršnih obveznosti (npr. poraba javnih sredstev). Iz tega izhaja, da javni interes za razkritje sodne poravnave ni podan, je pa podan interes, ki terja omejitev dostopa do informacij zaradi varstva sodnega postopka.

Na koncu se Pooblaščenec opredeljuje še do navedbe prosilke, da je bil organ pri izdaji odločitve v zamudi. Prosilka navaja, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na organ naslovila dne 24. 12. 2013 in ne dne 7. 1. 2014, kot je to navedeno v izpodbijani odločbi. Organ je v zvezi z navedenim Pooblaščencu pojasnil, da je bila vloga najprej vročena javni uslužbenki, pooblaščeni za stike z javnostjo, nato pa odstopljena javni uslužbenki za vodenje postopka za dostop do informacij javnega značaja, in sicer dne 7. 1. 2014. ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Pooblaščenec pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za instrukcijski rok za odločitev, katerega prekoračitev nima škodljivih posledic za prosilko, zato ta trditev ne more predstavljati pritožbenega razloga.

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilka, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Ker je torej podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil pritožbo prosilke, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                             
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,                                
Asistentka svetovalca Pooblaščenca                            

Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka